Eva Škofič Maurer: Klovn je zame najbolj človečen človek

Bil je eden v nizu deževnih, turobnih jesenskih dni, ki trajajo že tedne. A takoj, ko sem jo zagledala pri vratih kavarne, se mi je na njenem obrazu v mislih izrisal rdeč nosek. Iskrice v njenih očeh, o katerih se zdi, da nikoli ne ugasnejo, in nasmeh na obrazu pa so le še prispevali, da je bilo jutro takoj prijaznejše. Evo Škofič Maurer si večina od nas najbrž težko predstavlja kako drugače kot z rdečim noskom, kar ni nič nenavadnega. Bila je prva diplomirana klovnesa v Sloveniji, pred petnajstimi leti pa je v našo deželo z ustanovitvijo društva Rdeči noski vpeljala obiske klovnov v bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, kjer z njimi na obraze bolnih, od številnih terapij utrujenih otrok pa tudi zaskrbljenih staršev rišejo nasmehe. In prinašajo upanje, da bo, kot pravi rek, za vsakim dežjem, tudi v bolezni, posijalo sonce.
"Klovn je upanje. Prinaša upanje, da se ti bo povrnila volja do življenja, saj ima moč, da izjemno vpliva na čustva ljudi. Če si v klovnovskem stanju, boš lahko vzradostil ljudi, jih nasmejal, odprl določene kanale v človeku, ki mu bodo omogočili, da se bo čustveno odprl, povezal z bližnjimi, prijatelji, sorodniki, ki so takrat ob njem," razlaga o odliki dobrega klovna klovnesa, ki je z rosnimi šestnajstimi odpotovala na študij klovnade v Moskvo. To je nadgradila še s študijem gledališke režije v Sankt Peterburgu. Znanje, ki ga je pridobila, zdaj spretno uporablja pri snovanju predstav za otroke in odrasle pa tudi za različne aktivnosti Rdečih noskov.

Klovnovska čajanka v hospicu

"Te dni smo delali cirkus (program se imenuje Delamo cirkus, op. p.) z mladimi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi na Igu. To je poseben program Rdečih noskov za otroke in mladostnike, ki dlje časa preživijo v zdravstvenih ustanovah. Program Delamo cirkus pomeni za otroke in mladostnike nova znanja, nove izkušnje, predvsem pa navezovanje stikov, ustvarjanje, sodelovanje in motivacijo. Predstava cirkusa, katerega člani postanejo, otrokom in mladostnikom krepi samozavest in pozitivno vpliva na njihovo samopodobo ter jim vzbuja ponos in pogum. Obenem jim preko ustvarjanja cirkuške predstave dajemo vedeti, da si lahko dopustijo biti to, kar so," razlaga Eva Škofič Maurer.

Resen poklic in umetnost obenem

Klovnada po bolnišnicah, v domovih za starejše, Hiši Ljubhospica, v azilnem domu ter siceršnje delo v z mladimi po slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah sta sila občutljiva in zahtevata veliko znanja, tudi o tem, kako se boš odzval na različne situacije. Tudi zato Eva Škofič Maurer pritrdi, da je klovnjenje garaško delo. "To je zelo resen poklic in umetnost obenem, ki terja ogromno dela. Klovni imajo redno vaje, nenehno se izobražujejo tudi v tujini, saj so Rdeči noski preko svoje mednarodne organizacije (Red Noses International) povezani tudi z dunajsko Mednarodno šolo humorja. Poleg tega imajo supervizije, partnerja - običajno klovna prihajata na obiske v tandemu - se tudi pogovorita pred obiskom in po njem. "Klovn mora biti ves čas zelo dovzeten za čustva, zato je pogovor med klovnovskima partnerjema dobrodošel."
Poleg tega obiskovanje bolnih otrok zahteva sodelovanje z medicinskim osebjem. "Absolutno pravilo je, da mora biti klovn zdrav, pred obiskom nam osebje pove, kdo je v kateri sobi, pozanimamo se tudi, kako je v sobah z izolacijo, ali je izolacija namenjena zaščiti obiskovanih ali obiskovalcev. Po obisku tudi sami osebju postrežemo s povratno informacijo."

Starostna omejitev je navzdol

In kako se je klovn v njej razvijal, rasel, jo pobaram. Spomni se začetkov, ko se je kot prva klovnesa v državi sploh postavljala na noge. "Poprijela sem za vsak projekt, nastopala na radiu, televiziji, odzvala sem se vsakemu povabilu, pisala pravljice za otroke. In čeprav nas niso tako učili, sem takrat potrebovala lasuljo kot nekakšen ščit. Celo glas sem spremenila. Od klovna z lasuljo in frakom ter številnimi dodatki sem tudi z obiskovanjem bolnišnic prišla do faze, ko mi zadostuje le rdeči nosek, mogoče še kakšen res minimalen dodatek. Tako veliko klovnim in se izobražujem, da poznam svoj glas in telo bolje kot klovnesa kakor pa kot privatna oseba," razloži. Sicer pa se klovn, pravi Eva Škofič Maurer, celo življenje izobražuje, dela na sebi in s tem zori. "Pri klovnu obstaja starostna omejitev za delo navzdol, ne navzgor," doda s kančkom hudomušnosti. Vesela je, da med mladimi kljub zahtevnemu delu obstaja velik interes za klovnado. Ravno pred nekaj meseci so v društvo Rdeči noski na avdiciji sprejeli tri nove mlade klovnese, en klovn pa se je k njim preselil iz hrvaške organizacije Crveni nosevi.

Država potrebuje državno klovneso

In tudi tu ima klovn pomembno vlogo. "V času globalnega segrevanja planeta in globalne ohladitve medčloveških odnosov je humor tisti plamenček, ki lahko ogreje premražene duše," citira enega od svojih učiteljev in še sama izrazi upanje, da je prav klovn tisti, ki omogoča, da se zavemo pomembnosti medčloveških odnosov.
"Včasih je tudi fajn biti klovn, ker si lahko malo več dovoliš. Kajti danes si kar malo v nevarnosti, če kot odrasel pokažeš svoja čustva in si iskren," še doda, potem ko jo povprašam, zakaj večina ljudi v odrasli dobi izgubi otroka v sebi, medtem ko ga je njej uspelo ohraniti. "Seveda so določena splošna pravila obnašanja v družbi, a zakaj se človek ne bi smel iskreno razveseliti ali razjeziti, pokazati svoja čustva?" se sprašuje.
Klovn pa si lahko malo več dovoli tudi zato, ker je eden od potomcev dvornega norčka, ki je bil pravo nasprotje idealnemu moškemu - vladarju. Zrcalil je stanje družbe, in ker je ob tem uporabljal humor, je bilo tveganje, da bo ob glavo, zmanjšano. Tako je tudi Eva Škofič Maurer kot ambasadorka Rdečih noskov sredi novembra ob prejemu priznanja Jabolko navdiha, ki ga je podelil predsednik republike Borut Pahor, na zelo inteligenten in prefinjen način prvemu v državi povedala, da bi ta država poleg predsednika v prihodnosti mogoče potrebovala tudi državno klovneso.