Jedrska elektrarna Bataan v Morongu na Filipinih je bila zgrajena konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, a je niso nikoli zagnali. Zaradi posledic energetske krize zdaj filipinsko politično vodstvo resno razmišlja, da bi po štirih desetletjih oživilo projekt. Projekt 620-megavatne nuklearke je začel nastajati v času vladavine diktatorja Ferdinanda Marcosa kot odgovor na takratno naftno krizo, a so ga zaradi varnostnih pomislekov in obtožb o korupciji dokončno opustili po koncu Marcosove vladavine leta 1986. A potem ko je lani na volitvah slavil njegov sin Ferdinand "Bongbong" Marcos ml., je projekt spet postal aktualen, poroča Bloomberg, ki še navaja, da bi jedrska elektrarna Bataan ob delovanju s polno zmogljivostjo lahko pokrila pet odstotkov filipinskih letnih potreb po elektriki. Danes 60 odstotkov elektrike v državi proizvedejo s premogovnimi termoelektrarnami.
Javnost podpira projekt
Lanske javnomnenjske raziskave so pokazale, da je 59 odstotkov Filipincev naklonjenih gradnji nove jedrske elektrarne, kar 79 odstotkov pa jih podpira zagon jedrske elektrarne Bataan. Kljub temu v strokovnih krogih obstajajo pomisleki glede zagona elektrarne, ki je bila zgrajena na podlagi standardov izpred štirih desetletij. Čeprav je v nedelujoči elektrarni ves ta čas ostala peščica zaposlenih, ki je skrbela za njeno vzdrževanje in vodene oglede objekta, jo je mestoma že močno načel zob časa.
Filipinci so ob tem zainteresirani za sodelovanje z Južno Korejo. Marcos in južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol sta se o tem pogovarjala tudi na lanskem srečanju, kjer sta med drugim govorila o možnem sodelovanju med državama tudi na drugih področjih. Korejce zanima predvsem sodelovanje pri različnih filipinskih infrastrukturnih projektih, voditelja pa sta izpostavila tudi vedno večji obseg sodelovanja na področju obrambe, je poročal portal The Korea Times. "Menim, da je čas, da ponovno preučimo našo strategijo glede gradnje jedrskih elektrarn na Filipinih," je po navedbah portala Inquirer lani Marcos naznanil filipinskim poslancem, pri čemer je dodal, da se bodo pri tem ravnali po pravilih Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki je zahteve za gradnjo jedrskih elektrarn zaostrila po nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011.
Cerkev proti nuklearki
Že pred več kot desetletjem je v večinsko katoliški državi takratnim nameram o zagonu omenjene elektrarne nasprotovala tudi Filipinska škofovska konferenca. Kot je razvidno iz njihovega takratnega zapisa, so nasprotovali jedrski elektrarni kot po njihovem mnenju najdražjemu in najbolj nevarnemu načinu za proizvodnjo električne energije. "Številna tveganja in možnost korupcije odtehtajo sanjane koristi," so zapisali. Prav tako so nasprotovali termoelektrarnam na premog in se zavzeli za uporabo obnovljivih virov energije.
Ta odnos se očitno ni spremenil, saj je konec letošnjega januarja vatikanska tiskovna agencija Fides objavila sporočilo, da skupnost v provinci Bataan nasprotuje gradnji elektrarne. "Življenje je pomembnejše od poceni elektrike," so zapisali v naslovu sporočila, v katerem opozarjajo na potencialno škodljive posledice jedrske energije in se vnovič zavzemajo za uporabo obnovljivih virov.
Obnova bi stala milijardo dolarjev
Študija korejske družbe KHNP iz leta 2019 je pokazala, da bi oživitev elektrarne stala milijardo dolarjev, obnova pa bi trajala štiri leta. Po takratni oceni ruske jedrske korporacije Rosatom pa bi obnova stala dvakrat več. Filipinski projekt je del splošne globalne jedrske renesanse, ki jo je spodbudila energetska kriza, zaradi katere številne države razmišljajo tako o podaljšanju življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn kakor tudi o gradnji novih. Kot poroča The Washington Post, plačujejo Filipinci ene najvišjih cen elektrike v Aziji, v veliki meri zaradi naraščajočih cen uvoženega premoga.