(FOTO in VIDEO) V najstarejši delavnici v Mariboru zlatarska mojstrica izdeluje unikatni nakit: Stranke mi dajejo izzive

Dvanajsto leto teče, odkar je Simona Melanšek v Mariboru prevzela znano lokacijo, prostor z delavnico, in nadaljevala zlatarsko obrt na Slomškovem trgu 14 v Mariboru ter jo preimenovala v Zlatarnico14K. Že leta 1952 je zlatar Emil Stergar tam začel zlatarsko obrt, nadaljevala pa jo je njegova hči Diana, zato ta delavnica danes velja za najstarejšo zlatarsko delavnico v mestu. "Ko sem to prevzemala, nisem imela velikih pričakovanj, ker je bila še gospodarska kriza, težko je bilo začeti, a še kar vztrajam," je pravi zlatarska mojstrica, ki je stari lokal preuredila v moderen, pravzaprav razstavni prostor, poln edinstvenega nakita. Večina kosov, ki je na ogled oziroma na prodaj, je nastala izpod njenih rok. V delavnici zadaj, kjer je, kakor da bi stopil v muzej zlatarske obrti. Simona namreč še zmeraj dela s starimi zlatarskimi stroji in orodjem kakor nekoč. Rada nam pokaže, kako se vliva, valja in obdeluje zlato, vleče žica, lota, pili, žaga, polira in gravira, preden končno nastane lep, svetleč kos nakita.

Seveda pozna tudi sodobno tehnologijo v zlatarski industriji, kakor so lasersko izrezovanje, 3D-modeliranje, odlivanje. Tudi to je treba včasih uporabiti. "Toda vse to tudi precej stane. Z izkušnjami, znanjem in manjšimi vložki pa si lahko kreativen in ravno tako dobro narediš vse ročno, kar da nakitu prav posebno osebno noto," pravi.

Prva zlatarska mojstrica

Splet okoliščin jo je pravzaprav pred dobrimi desetimi leti pripeljal nazaj v te prostore, kjer je začela dobivati prve izkušnje še kot vajenka, ko je bila dijakinja srednje zlatarske šole ter tukaj kasneje tudi delala. "Najprej me niso želeli sprejeti na prakso, v srednji šoli namreč še ne znaš prav veliko, zato jim nisi ravno v pomoč. V zlatarski šoli v Celju smo dobili samo teorijo. Ves tehnološki in praktični del pa sem se potem naučila z opazovanjem dela mentorice," opiše prve začetke.

Že na začetku pouka so bodoči zlatarji doživeli poseben šok, še razlaga o spoznavanju z zlatarsko obrtjo: "V prvem letniku smo pilili kos železa, iz katerega so nastali kladivo in kovinske ploščice, v katere smo izrezovali like. Pravzaprav so nas učili osnov kovinarstva." Po pripovedovanjih sosede, kako je delati v zlatarni, pa je seveda imela prej povsem drugačno predstavo o tem poklicu. "Že kot otroka me je fasciniralo zlato - čudežna, sijoča kovina kot nakit, ki si ga ljudje podarjamo ob najbolj pomembnih priložnostih v življenju. Želela sem se naučiti izdelati nakit, ki bo nekomu v trajen spomin, ki ga bo z veseljem nosil in bo morda preživel generacije," pripoveduje. Od nekdaj jo je veselilo risanje, oblikovanje in modeliranje. Želela je biti tudi modna oblikovalka ali fotografinja. Zato je razmišljala tudi o oblikovalski šoli v Ljubljani, vendar jo je zlatarstvo najbolj pritegnilo.

"Po končani šoli v Celju sem se tukaj, pri Stergarjevih, naučila tudi oblikovalskih osnov. V Mariboru je bilo Zlatarstvo Diana znano po svojih posebnih dizajnih, delale so se velike broške, kovane zapestnice, posebne ogrlice - obroči, vse ročno, kakor jo je naučil oče. Takrat tudi še ni bilo veliko serijskega nakita, tudi ogrlice in moške verižice smo delali na roke. Danes je obratno. Veliko se proizvaja in prodaja v velikih serijah, butičnih zlatarjev nas je malo. V Zlatarnici 14K sicer imamo tudi takšen nakit, samo s svojim, unikatnim nakitom žal ne bi mogli preživeti. Še zmeraj pa je precej ljudi, ki želijo prav poseben nakit. Imajo svojo predstavo, kaj bi želeli, pokažejo fotografijo ali imajo skico, potem se dogovorimo o kombinaciji materialov, dodanih kamnih, biserih in končni obdelavi. Včasih je komu pomemben zgolj poseben dizajn, ne toliko material. Zdaj se dosti nosi tudi srebro, ki dopušča več ustvarjalne svobode pri večjih kosih, saj je veliko cenejše od zlata. V trendu so kombinacije, prepletanje materialov, tudi zlata in srebra. Zelo različne komponente se dajejo skupaj," še razlaga.

Da vsako slabo obdobje prinese tudi nekaj dobrega, je izkusila, ko je bila brezposelna. Zaradi krize v obrti so jo bili namreč žal primorani odpustiti. A se je medtem lotila izobraževanja za mojstrski izpit. "Na zavodu za zaposlovanje so me najprej želeli prekvalificirati, medtem pa so pri Obrtni zbornici začeli zbirati prijave za mojstrske izpite. Referentka je prepoznala mojo željo po nadaljnjem izobraževanju (pridobitev V. stopnje izobrazbe) in sem jih prepričala, da so mi to tudi financirali. Izobraževanje je trajalo kar tri leta, saj so sproti iskali nekatere predavatelje za dizajn, gemologijo, mojstre vkovalce kamnov in druge, tega do takrat zlatarska šola v Celju ni imela. Za končni izpit leta 2003 sem naredila broško, ki jo še zmeraj imam. Zdaj je moja mojstrska diploma dokaz strokovnosti."

Po tem izpitu je nekaj časa delala pri znanem, že pokojnem, ljubljanskem zlatarju Tomislavu Lobodi, ki je mlade mojstre zelo spodbujal in ji je omogočil službo: "Ker se nisem mogla dolgo časa voziti v Ljubljano, sem si poiskala zaposlitev na Ptuju pri Zlatarni Divjak." Potem pa se je zanjo pokazala priložnost spet tukaj, v Mariboru, ko se je Diana Stergar Toplak namenila v pokoj. "Sama sem si želela nadaljevati to zgodbo, saj naslednika ni imela in bi se drugače zlatarna zaprla ter utonila v pozabo, kakor prenekateri lokal v Mariboru," pove.

Kako poteka izdelava nakita, si lahko pogledate tukaj. 

Zlato je spet cenjeno

Je zase že naredila kak poseben kos? "Sem, ampak to je najtežje, saj večkrat dolgo čakam na pravo idejo, ker sem pri tem mogoče do sebe preveč zahtevna. Največkrat me stranke postavijo v posebne oblikovalske izzive. Kljub izkušnjam sem v dvomih, kako bom to izvedla. Takšni kosi so potem najlepši, saj je vloženega veliko truda in kreativnosti. Stranke jih cenijo, preživijo generacije, gredo iz roda rod. Zlat nakit se spet ustrezno ceni, zdaj gledajo nanj tudi kot na naložbo. V poplavi cenejših industrijsko proizvedenih kosov ljudje še vedno iščejo ročno izdelan individualističen nakit iz plemenitih kovin. Nekateri prisegajo na prestižne znamke kot pri konfekciji, vendar velikokrat opazim, da ta nakit ni nič posebnega, če ne bi opazila znanega logotipa in pretirane cene. Zaključim lahko, da je najvažnejše biti opažen in izstopiti iz množice."

Pravi, da je njena najboljša stranka gospa, za katero je naredila okoli 45 različnih uhanov: "Na koncu sva si že čuda stvari izmišljevali. Vsakokrat je imela novo nenavadno idejo. Na primer, da bi imela uhan v obliki medveda, skarabeja, storža, nageljnovega cveta, želoda ali kakšne druge živali, cveta, lista in podobno. Najboljša stranka je zato, ker me je vsakič izzvala z novo nalogo h kreativnosti in uporabi raznovrstnih tehnik."

Občasno sodeluje tudi pri razstavah avtorskega nakita. Lani je sodelovala pri SJW (Slovenski teden nakita), ki se je predstavil v razstavišču Vetrinjskega dvora v Mariboru. Trendom sledi tudi z obiskovanjem strokovnih sejmov. V vitrinah Zlatarnice 14K pa je najti tudi avtorske kose nakita, z zgodbo, ki so zanimivi za turiste. Kratek čas je bila njena srebrna broška Dravska vila protokolarno darilo Mestne občine Maribor. "Predstavljala sem si, da bo občina naročila večjo serijo. Zasnovati je bilo namreč treba celotno zgodbo, narediti tiskovine, a smo že po treh v letu dni končali. Zdaj je Dravska vila na voljo kot broška ali obesek in jo občasno kdo kupi za spominek. V srebru sem upodobila tudi grozd Stare trte, ki sem ga ponudila kot spominek za prodajo v Hiši Stare trte, a so rekli, da nakita ne bodo prodajali. V Mariboru očitno res ne znamo sodelovati," pravi.

Zelo širok izbor izdelkov mora skratka imeti, da posel teče, saj je Maribor "zahtevno mesto". "Strankam se res posvetim, prisluhnem idejam, poiščem možnosti … Zlasti rednim, ki me, kot že rečeno, vsake toliko postavijo pred nov izziv, velikokrat se potem skupaj domislimo dizajna, ki je zgodba zase, neponovljiv. Vsake toliko še mene preseneti, kaj sem ustvarila, ko kdo prinese kak moj izdelek na čiščenje in pregled. Namreč tudi obnovim, strokovno popravim starejše kose, nizam bisere, graviram … Skratka v 30 letih dela kar nekaj znaš, ampak učiš se zmeraj," še pravi zlatarska mojstrica.