Članek bi se verjetno moral začeti z besedami ... najprej je bila ideja. Pa ne bi bilo čisto res. Najprej je bil Folkart, srečanje folklornih skupin iz tedanje Jugoslavije in širše, ki so ga zanesenjaki iz Kuda Študent pripravljali v letih, ko je Juga šla v franže. Potem pa, bilo je slabi dve leti po osamosvojitvi Slovenije, je sedmerica iz mariborskega Narodnega doma - direktor Vladimir Rukavina - Gogo, njegov pomočnik Andrej Borko, fant za vse Marjan Rajbenšu - Pifque, že pokojni računovodja Boris Hojnik, ravnateljica Glasbene Mladine Štefka Rajšter, ravnateljica Koncertne poslovalnice Metka Čurman in tajnica Tina Vihar, ki je nadomeščala porodniško odsotno Alenko Klemenčič - ob pomoči nekaj kolegov staknila glave in si rekla: zakaj ne bi iz Folkarta naredili nekaj več, večjega? Tako se je leta 1993 rodil Festival Lent.
Nabucco na prostem? Nemogoče je mogoče
"Če pogledam nazaj, je bilo skoraj vse čista improvizacija," se v teh dneh, ko poteka že 27. Festival Lent, spominja Andrej Borko. "Skoraj vse smo delali sami. Kombi smo si sposodili od nekega privatnika, a le za popoldneve, ker je dopoldne on z njim opravljal svoje vožnje. Plakate, prve narejene v računalniškem programu Corel draw, je, kot neštete kasneje, zrisal Didi Šeneker. Po mestnih kandelabrih smo jih obešali ponoči, v nekakšnih gverilskih akcijah, vse skupaj je bilo naslednje jutro še najbolj podobno oglaševanju kakšnega cirkusa."
Šunda ni bilo, ga ni in ga ne bo
Festival Lent je v vseh teh letih gostil številne glasbene legende, kot so B. B. King, James Brown, Ray Charles, Solomon Burke in Stephane Grapelli. Tudi največja imena svetovne glasbe, kot so Macy Gray, Mercedes Sosa, Paquito D'Rivera, Bob Geldof, Dr. John, Jose Feliciano, Lester Bowie, Stephane Grapelli, David Byrne, Maynard Ferguson, Taj Mahal, Alfredo De La Fé, Alfredo Rodriguez, Malia, Eric Burdon & The Animals, Living Colour, Maceo Parker, Femi Anikulapo Kuti, Uriah Heep, Taraf de Haidouks, Omara Portuondo, Sierra Maestra, Buckwheat Zydaco, Jimmy Cliff, Keziah Jones, Shibusa Shirazu Orchestra, Esma Redžepova, Šaban Bajramović, The Dubliners, Sara Tavares, Olodumin Matt Bianco. Na Jazzlentu pa se je zvrstilo toliko znanih in uglednih imen, da jih ni mogoče našteti.
Bere se kot Nekoč je bilo ...
Tudi sicer je bil seznam nastopajočih - glede na to, da je bil festival prava neznanka - impozanten. Poleg folkloristov iz Osetije in Azerbajdžana, Španije, Rusije, Albanije, Romunije, Peruja, Makedonije in seveda Slovenije so med drugimi nastopili Toti big band z gosti, Alenka Pinterič, Vita Mavrič, Mija Žnidarič, Tomaž Pengov, Bojan Sedmak, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Zoran Predin, Don Menthony band, Janez Bončina - Benč, Big Band iz Gradca, Orkester slovenske policije, Ritmo Loco, Šukar, zadnji večer pa na velikem rock koncertu Lačni Franz, Preporod s kasnejšim producentom, žal že tudi pokojnim Smiljanom Krežetom, in Marko Brecelj. Pa ognjemet, kot vsa naslednja leta, je tudi bil.
Impozanten je tudi spisek tedanjih pokroviteljev - v negativnem smislu, lepo kaže na propad mariborske industrije, ki se je pričenjal prav takrat, ko je zaživel Lent. Od glavnih pokroviteljev - Gradis nizke gradnje, Gradis visoke gradnje, Konstruktor, Večer in Radio Maribor - sta živa le še zadnja dva.
"Nihče ni verjel, morda niti mi ne, da nam bo uspelo"
Maribor Maribočanom - z napako
Ker sčasoma spomini zbledijo, porumeneli papir pa ohrani vse, preberimo, kar je ob zaključku Lenta '93 zapisal kronist prvega in številnih naslednjih festivalov, Večerov novinar Srečko Niedorfer. Kar začuda smela je bila odločitev mariborske politike, da tej mladi ekipi zaupa Narodni dom, tako rekoč iztrgan iz rok nekdanje JLA in domala povsem izropan; a se je odločitev kaj hitro potrdila in pričela v njem marsikaj tudi s silo mladostne imaginacije in improvizacije udejanjati imenitne kulturne programe, je zapisal v Sobotni prilogi 10. julija.