(FOTO) Šarm malih smučišč tik za zahodno mejo: Široke proge in pestra kulinarika

Izvrstno pripravljene proge, fenomenalna hrana, ugodne cene, prijaznost domačinov ... so razlogi, da se splača obiskati Italijo tudi pozimi. In sploh ni treba daleč - že takoj čez mejo je v Furlaniji - Julijski krajini nekaj smučarskih središč, ki bodo navdušila tako družine kot bolj izkušene smučarje. Smučišča sicer niso največja, ker pa večdnevna karta velja za celo regijo, je tudi za cel teden dovolj izbire. Še posebno, ker v zadnjem času gosti iščejo poleg smučanja še kakšno dodatno ponudbo. In te tu res ne manjka.

Višarje

Takoj čez italijansko mejo, samo malo naprej od Kranjske Gore, je tudi med našimi smučarji izjemno priljubljeno s soncem obsijano smučarsko središče Višarje, ki ponuja dovolj smučarskih prog, da se jih ne boste zlepa naveličali. Čeprav so nekatere proge kot nalašč za začetnike, je tudi za izkušene smučarje na voljo dovolj izbire. Višarje so že bile prizorišče velikih smučarskih tekem od univerzijade do svetovnega pokala za ženske. Naše smučarke menda rade izberejo za trening Višarje, ki ima na sto hektarjih 25 kilometrov smučarskih prog, ki so običajno dobro pripravljene, seveda pa se izogibajte vikendov in praznikov, ker bo takrat toliko slovenskih smučarjev, da bodo proge bolj zdelane.

Višarje so sicer znan romarski kraj, ki je z gondolo pred nekaj leti dobil še dodaten zalet. Prekrasen je vrh, kjer so cerkev in nekaj izjemnih gostiln, med katerimi jih je nekaj v lasti zamejskih Slovencev.

Ravascletto-Zoncolan

Med prekrasnimi Karnijskimi Alpami, kakšno uro vožnje od Trbiža in Višarij, se z gondolo lahko dvignete do 22 kilometrov snežnih prog, med katerimi se skriva tudi Arena Freestyle - snežni park. Proge so izvrstno pripravljene, široke in pestre, tako da se jih ne naveličate niti po večdnevnem smučanju. Večinoma so proge na sončni legi, na voljo imate tako črno progo, primerno za tekmovanja, pa tudi pester izbor rdečih in modrih za začetnike, zato sem pogosto pridejo skupine otrok. Kljub prekrasnim progam priporočamo, da si vzamete čas za prigrizek, saj na primer koča Tamai, kjer domujeta dve lami, ponuja izjemne specialitete, tudi za italijanske standarde nadpovprečne. Izjemne testenine, divjačina, siri, polenta v raznih kombinacijah, jabolčni štrudelj in podobne dobrote so na voljo po sorazmerno ugodnih cenah - sploh v primerjavi z na primer Avstrijo. Sicer pa je ta kraj poznan tudi ljubiteljem kolesarjenja, saj se tu konča ena težjih etap Gira di Italia.

Prav na smučišču je hotel Enzo Moro, ki je bil ravno obnovljen in je zato še bolj atraktiven za vse, ki ne marajo izgubljati časa s prevozom. Z gondolo pa pridete na Zoncolan iz mesta Ravascletto, kjer je več izbire za nastanitev, ni pa to ravno žurersko mesto, tako da je kot nalašč za družinski dopust.

Sappada

Sappada je gorsko središče iz nekega drugega časa. Vasica se skriva med hribi in v prvem hipu se vam lahko zazdi trapasto, da se zaradi treh manjših ločenih smučarskih enot, ki med seboj niso niti povezane, vozite po vseh ovinkih, ampak že prvi pogled na vasico je dovolj, da spoznate, da je to resnično izjemen biser, kjer pa smučarija res ni najbolj bistvena. Je pa to vsekakor dober povod za obisk tega kraja, ki je magičen v vseh letnih časih.

Kar se tiče smučarije, imate na voljo zanimive in pestre proge, tako da bo dnevno smučanje zadovoljilo tudi bolj zahtevne smučarje. Ampak pozor - Pista Nera se ne imenuje tako, ker bi bila črna po zahtevnosti, pač pa imajo na njej tudi nočno smučanje, proga pa je - dokler je ne osvetlijo - ponoči seveda črna … Je pa ta proga izvrstna, dovolj dolga, da vam prija odmor na dvosedežnici malo starejšega datuma, za pavzo pa je izvrstna koča na koncu proge, saj imajo poleg izvrstne kulinarike tudi dobra domača žganja.

Lahko pa seveda tam ostanete več dni, če ne smučate po cele dneve, saj so povezane vasice čudovite, kar potrjujejo tudi številna priznanja. Poleg naslova najlepše italijanske vasi ima Sappada tudi oranžno zastavo zaradi dobrega zraka.

V Sappadi, ki je nastala pred pol tisočletja, danes živi 1300 ljudi. Seveda tudi navdušenih smučarjev, zato pa je v Sappadi našlo dom kar deset olimpijskih medalj. Turizem je tu najbolj pomembna dejavnost, tako da imajo gosti na voljo 2600 postelj, od tega malo več kot 600 v hotelih, preostale pa v zasebnih nastanitvah, ki pa so zelo posebne, saj so hiše stare, a so videti fantastično - tako kot ob izgradnji pred stoletji. Praktično vse hiše so urejene do potankosti - pri nekaterih so celo drva zložena v umetniško delo. Sicer pa te z lesom obložene hiše očarajo z barvnimi polknicami, okraski na fasadi in urejeno okolico in tako pričarajo fenomenalno vzdušje. Zanimivo je, da ni samo vas na pogled kot iz neke zgodovinske pravljice, pač pa tudi prebivalci negujejo tradicijo in se ukvarjajo z istimi obrtmi kot nekoč - celo z izdelovanjem lesenih mask za pustne maškarade.

Sappada je po svetu poznana tudi po hrani. Ne samo sir in šunka, tudi posebne raviole s tipičnim sirom lahko štejemo med lokalne specialitete. Kako so predelovali mleko, si lahko ogledate v muzeju, ki je urejen v nekdanji mlekarni, tudi sicer boste med sprehodom po vasicah lahko našli kup zanimivih izletov v preteklost. Tradicija je tu namreč zelo povezana s kulturo. Poseben pa je tudi jezik domačinov, saj gre za neko različico nemščine.

Sella Nevea

Kanin se je že pred leti povezal z italijanskim smučiščem Sella Nevea, povezava pa je zdaj, v času covida, začasno prekinjena. To smučišče je vedno dobro založeno s snegom, za razliko od slovenske strani je tu tudi moderna kabinska gondola, tri izvrstne steze - dolge, strme, ampak široke in varne, pa lep poligon za otroke.

Smučišče je sicer doživelo že boljše čase - dokaz so preveliki hoteli, ki so zdaj večinoma zapuščeni, prazni. Sella bi tako potrebovala osvežilno injekcijo, nov koncept, čeprav ima še vedno izvrsten potencial - še posebej, kadar z bolj senčne italijanske strani lahko greste na slovensko stran in se tako prilagodite vremenskim razmeram. Zagotovo bo ta povezava kmalu spet vzpostavljena, saj imajo vsi angažirani v tem projektu veliko pozitivne energije.

Italijanska stran pa ima pred našo še eno prednost: kulinariko! Restavracija Gilberti na vrhu gore je dober primer, da vrhunska kuhinja ni nujno draga. Ponujajo kakšnih deset jedi - vse po okoli deset evrov.