Če nam Avstrije (še) ni uspelo presmučati, nam je uspelo vsaj preizkusiti, kje se na smučanju pri severnih sosedih dobro jé

Se da presmučati Avstrijo? Slovenijo se da brez težav, saj dober smučar 275 kilometrov, kolikor je seštevek vseh naših smučarskih prog, presmuča v tednu dni …

Toda mi imamo 42 majhnih smučarskih centrov, Avstrija pa ima desetkrat več (437) velikih smučišč, tridesetkrat več smučarskih prog (7264 kilometrov) in 50-krat več smučarskih gostov! Toliko kilometrov niti z avtom, kaj šele s smučmi, pozimi (skoraj) nihče ne prevozi.

Ne, Avstrije se (v enem letu) ne da presmučati, pa čeprav so vsa njihova smučišča tako dobro povezana. A ravno zato se da po Avstriji zelo dobro smučarsko potovati. In kaj je najbolj pomembno na vsakem potovanju? Seveda, dobra hrana!

Osemkrat najboljši na svetu

Ko stopiš iz majhnega hotela Sportalm družine Mingler v Klausnu pri Kirchbergu, ki je sosed Kitzbühela, se s smučmi spustiš do gondole Fleckalmbahn. Z vrhnje postaje se nato lahko podaš na najdaljši smučarski krog na svetu (torej je Superski v Dolomitih izgubil ta primat), s povezavo preko sosednjega, še večjega, smučišča Wilder Kaiser - Brixental (80 kilometrov smuke in premaganih 14.653 višinskih metrov), ali pa zajameš na vrhu Streifa sapo in pogledaš v prepad.

A če bi sodili le po smuku s Petelinjega grebena, na katerega peljejo stare gondole, v katerih so vgravirana imena zmagovalcev najbolj znanega alpskega smučarskega tekmovanja na svetu, Hahnenkamm, potem KitzSki zagotovo ne bi bil lani že osmič proglašen za najboljše smučišče na svetu (največji smučarski portal skiresort.de). Sam Streif je sicer bolj muzej kot smučišče, saj si je njegovo strmino najboljše ogledovati z modre družinske obvoznice, a vse drugo na smučiščih, ki povezujejo sedem mest, Kitzbühel, Reith, Aurach, Jochberg, Mittersill, Kirchberg in Aschau, ter dve avstrijski deželi, Tirolsko in Solnograško, je povsem v slogu Gamsovega mesta.

Ko se sprehodiš po Kitzbühelu, ti ni jasno, zakaj je tako slaven, monden, prestižen. V peš coni so sicer drage trgovine, a komaj kaj ljudi, in preden najdeš vinski bar, da bi se v slogu znanih in bogatih pogrel z ledenim in penečim, obupaš. Vse, kar v Kitzbühelu kaj velja, je skrito ali pa se skriva, v majhnih kočah, velikih hotelih, po dragih challetih, na polu, v VIP-šotorih, zaprtih klubih in na domačih zabavah.

Prav takšno je tudi smučišče, na katerem moraš najti najboljše proge, poiskati najbolj slavne koče, rezervirati na najbolj sončnih terasah. Toda zato so gondole najbolj udobne, sedežnice imajo najlepše oblazinjene sedeže, vrst ni, sneg je (iz več kot tisoč topov) in morda bo v petek zvečer z vami na zabavi s tatarsko govedino, jadranskimi škampi in cesarskim pražencem v Hochbrunnalmu (1750 metrov) tudi Arnold Schwarzenegger.

Torej, na vrhu "naše" gondole je na desno spust v Aschau, na levo v Kitzbühel, naravnost pa potovanje do Mittersilla. Z gondolo je treba čez celo dolino, tako da si z višine niti v maskah nihče od potnikov ne upa pogledati navzdol, s smučmi pa nato čez prelaz Thurn. Ker se nabere toliko prog, je treba zjutraj takoj začeti, če nočeš s taksijem 36 kilometrov nazaj po cesti.

Gourmet meni namesto bifeja

Odkar je najboljši tirolski chef Simon Taxacher v svojem hotelu s petimi zvezdicami zaprl v času pandemije najboljšo restavracijo v Avstriji in se morajo njegovi gostje zadovoljiti z dvema avbama (kapama Gault & Millau) njegovega bistroja Rosengarten, je Sportalm najboljša restavracija Kirchberga (in Kitzbühela?), čeprav ima hotel "le" štiri zvezdice. Toda če ste zmogli Streif in najboljše smučišče na svetu, potem se zvečer ne boste zadovoljili z navadno hotelsko večerjo s solatnim bifejem in le tremi dejanji, temveč se boste nagradili z gourmet menijem v (vsaj) šestih hodih.

Ocvrta garnela v kataifi rezancih, s sorbetom rukole in vložninami kumare, redkvice ter buče, ki plavajo v pri mizi dolitem kumaričnem fondu, predstavi lokalnost, ne sicer sestavin, toda mondenosti Kitzbühela. To je sodobna kuhinja, ki privablja prav takšne goste vrhunskih restavracij; zato dimljena zlatovčica kot tatar in mousse, gorčični sladoled, vložena redkev, avokadov mousse, majoneza s pommery gorčico.

Zunaj je zimska pravljica, ki smuča mimo vrat, znotraj pa je v spenjeni juhi iz rumene paprike limonovo olje, ki pa vseeno ni mimo … Saj gostje Sportalma, ki so na najboljše smučišče na svetu prišli zaradi športa (s Petelinjega grebena), hočejo odličnost za vsako ceno tudi v hotelu; lokalne posebnosti pa so okušali že čez dan na terasi alma (planinske koče).

Zato ne začudi, ko sledi ocvrto jajce s črnimi, resda zimskimi, tartufi. Ker je dobava sezonskega in divjega brokolija zamudila, ga - ob čipsu vijoličnega krompirja s peno belih tartufov - z druge poloble nadomestijo zeleni šparglji. Toda kar nas res navduši, so lešniki, ki vse to spretno zresnijo in lepo povežejo.

Srednji hrbet škotskega lososa se je le nežno ogret še svetil na arborio rižoti, ki bi bila preveč razkuhano-kremna, če je ne bi tanjšalo nasprotje, sočna sadnost vložene rdeče pese in sladko-grenka slanost pomarančne soli.

Med ribo in mesom je chef presekal s presenečenjem. Mangov sorbet je tako lepo začinil z belim vinskim kisom z vanilijo, da je s pokovko pustil dolgi spomin. To se prileže po takšni smuki!

Do glavne jedi nas je chef le dražil, nato pa nam pokazal … Zaradi rožnato pečenega jelenovega hrbta, s pečenimi kraljevimi ostrigarji, kremo sladkega krompirja, ocvrtim in dušenim ohrovtom, ribezom, kulijem rdeče pese in gobovo biskvitno spužvo z začimbno mešanico quatre-epices (poper, klinčki, cimet, muškatni oreh), se nismo veselili le jutrišnje smuke, temveč po njej tudi rožnato pečenih prsi kmečke race z medom, brinovimi jagodami, topinamburjem, divjim brokolijem (!), wachauskimi marelicami in majaronovo omako.

Za lahko spanje prav takšna sladica, zato teksture, barve in oblike z veliko svežine, jogurt, limeta, vložene jagode, metin sorbet, meringa in puhasto ocvrta ajdova kaša.

Smučarski cirkus za odrasle

Čeprav Kitzbühelu še ni zmanjkalo smučišč za preizkušanje, je bilo treba zamenjati hotel zaradi degustiranja. Le skok (30 kilometrov) stran je Fieberbrunn, kjer je vhod v cirkus … Čeprav je hotel Unterlechner, ki z majhnim spajem vabi na romantiko, z gourmet restavracijo EssKultur pa na užitke, namenjen zgolj odraslim, pelje sedežnica na majhno družinsko smučišče Buchensteinwand mimo vrat in je ves Jakob z okolico poln tekaških smučin, so do 270 kilometrov smučarskih prog Saalbacha, dosegljivih iz Fieberbrunna, le štirje kilometri s smučarskim avtobusom.

Če drugi avstrijski hoteli za uživanje poudarjajo, da so že pred epidemijo samopostrežne bifeje (veliko jedi na enem krožniku) zamenjali s postreženimi chefovskimi meniji (veliko hodov ene večerje), ti v Unterlechnerju, ki je le za odrasle, že na recepciji ponudijo Rotschildov šampanjec, za večerjo pa bovlo, toda iz solate in z jelenovo salamo. En sin je, namreč, somelje, drugi pa lovec.

Po govejem tatarju z ribanim zorjenim rumenjakom in gorčičnim hrenom se tudi chefinja Yvonne Pobel ni "izneverila" poširanemu morskemu osliču, z italijanskimi njoki v fondu zelene, a je zato jelenovemu raguju dodala dušeno rdeče zelje, krompirjeve svaljke in kostanje. Všeč nam je bila tudi penasta krema bele čokolade, z želejem zelenega jabolka, jabolčnim čipsom in prahom bele čokolade na kakavovem biskvitu.

Gaudi v chefovi kuhinji

Smučarsko območje Saalbacha, ki združuje še Hinterglemm, Leogang in Fieberbrunn, povezano pa je še z Zell am Seejem in njegovima smučiščema Schmitten in Kaprun, tako da ponuja kar 480 kilometrov smučarskih prog, je res pravi smučarski cirkus. Fieberbrunn je raj za prosto smučanje (izven prog), Leogang ima najdaljši gondolski povezavi, Steinberg (4000 metrov) in Asitz (3350 metrov), Saalbach najbolj sončno lego, Hinterglemm pa najboljšo progo (12-Kogel). Ker pa je Večer smučišča okrog Saalbacha in njegov veliki izziv, presmučati 65 kilometrov v enem dnevu, že predstavil, bo dobrojedce bolj zanimalo, kaj jih čaka, ko se jim noge rešijo težkih oklepnikov in so roke pripravljene na boj z armado pribora z leve in desne.

Zato smo razen Unterlechnerja, hotela "samo za odrasle", preizkusili še Riederalm, ki je "samo za dobrojedce".

Sicer ima tudi Riederalm, ki je v Leogangu tik ob gondoli, da ti za kosilo ni treba izbirati koč, temveč lahko brez težav prismučaš na njegovo "malico", v svojem dva tisoč kvadratnih metrov velikem fantazijskem velnesu Mountain Spa termalni zunanji bazen brez živžava, a je še bolj pomembno, da ima tudi kuhinjo - za odrasle (goste). Ko chef Andi Herbst, ki se je učil in delal pri Johanni Maier, Mariu Lohningerju in Andreasu Döllererju, svoje goste povabi na kuhinjski "gaudi", je to kulinarično razvajanje, ki se začne z desetimi hodi predjedi med štedilniki, lonci, kuharji in celotno Herbstovo družino. Mama pozdravlja goste, ata jim peče divjačino, mlajši sin je vse to skuhal, starejši sin zraven izbira vina, snahi se podita za otroki, zraven pa so še vsi bližnji in daljni sosedi (s svojimi pridelki in izdelki). To je moderna avstrijska alpska kuhinja z dolgim spiskom dobaviteljev, do katerih pa je le kratka pot. Chef Herbst v svojih jedeh uporablja le odlične sestavine in vse so le iz Leoganga. Govedina je od strica, divjačina od prijateljev iz vaške lovske družine, teletina in jagnjetina sta od okoliških kmetov, svinjina se prosto pase okrog Leoganga, perutnina je ekološka in seveda tudi iz Leoganga, iz domače vasi so še race, ribe, siri, mleko, jogurt, pravzaprav vse, razen brancinov, ki pa so iz avstrijske Štajerske (!). In vse to v penzionski večerji.