Za razliko od ljudi veterinarju ne znajo opisati simptomov bolezni in pokazati na mesto bolečine. Tudi ko zbolijo, jih ne moremo položiti v posteljo in prositi, naj mirujejo in nosijo na primer kisikovo masko, če dobijo pljučnico. Nasprotno! Nagonsko skrivajo znake bolezni ali poškodb tako pred vrstniki kot pred veterinarji in oskrbniki, saj je najmanjša šibkost za živali v naravi lahko pogubna. Bolezen, bolečino in smrt sprejemajo kot del življenja. Zato morajo imeti veterinarji veliko znanja in izkušenj, da jih znajo opazovati, se jim približati in da iz posrednih znakov in majhnih sprememb na živalih prepoznajo bolezen in jim pomagajo.
Strokovna veterinarska ekipa
Veterinarsko službo v ZOO Ljubljana sestavljajo vodja veterinarske službe Pavel Kvapil, veterinar Marjan Kastelic in veterinarska pomočnica Mojca Harej, z njimi pa sodeluje tudi strokovna vodja Bojana Stranjac, ki je prav tako veterinarka. V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana nad zdravstvenim stanjem živali bdijo vodja zavetišča in veterinar Marko Oman ter veterinarki Tanja Ferenčak in Jana Mede. Vsi so usposobljeni strokovnjaki z veliko znanja, ki se stalno izobražujejo doma in v tujini. Pavel Kvapil je diplomant Evropskega kolidža za živali v živalskih vrtovih; ta naziv je prejel po desetletnem strokovnem delu in je eden redkih veterinarjev s tem nazivom v Evropi. Skupaj z Marjanom Kastelicem sta tudi specialista za ptice, plazilce in male sesalce. V veliko pomoč so veterinarski službi tudi oskrbniki, ki redno oskrbujejo živali, zato takoj opazijo morebitne spremembe v njihovem vedenju ali počutju ter nanje opozorijo veterinarje. Veterinarska služba skrbi za preventivno, kurativno in paliativno oskrbo živali v ZOO Ljubljana in v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana. Pri tem tesno sodelujejo s sodelavci Veterinarske fakultete v Ljubljani ter strokovnjaki iz tujine.
Kako zdraviti in ostati prijatelj živali
Podobno kot sodobni zobozdravniki se znajo tudi sodobni veterinarji prikupiti živalim, kljub temu da jih morajo občasno cepiti ali jim dati neokusna zdravila. Redno jih oskrbujejo s priboljški ali ljubkujejo s čohanjem. Razvili so tudi tehnike za neopazno jemanje vzorcev preko urina, iztrebkov ali izpiranja. Uporabljajo celo krvosese živali, kot so pijavke in stenice, ki se brez bolečine prisesajo na žival in ji nevede odvzamejo vzorec krvi.
Hišni ljubljenci in naše počutje
Intuitivno razumemo, da je povezava človeka s hišnim ljubljencem obojestransko koristen in dinamičen odnos, ki pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje obojih. Vedno več je raziskav, ki to tudi znanstveno potrjujejo. Dokazano je, da imajo lastniki psa ali mačke boljše duševno in fizično zdravje, manjkrat obiščejo zdravnika ali uporabijo zdravila, njihovo zdravje je bolj stabilno.
Pozornost do živali deluje pomirjujoče in sproščujoče. Nivo stresa je manjši, nižji je krvni tlak, manj je bolezni srca in ožilja. Božanje psa ali mačke vpliva na nastanek in sproščanje tako imenovanih hormonov sreče, ki ustvarijo občutek spokojnosti in dobrega počutja, hkrati pa se zniža nivo stresnega hormona.
Živali imajo tudi posebno vlogo pri čustvenem razvoju otroka, zlasti pri razvoju samopodobe, avtonomije in vživljanja. Otrokom dajejo čustveno oporo in občutek ljubezni, zato pozitivno vplivajo na njihov čustveni razvoj. Otroci razvijejo boljše socialne sposobnosti in veščine ter so bolj empatični, saj so živali neposredne in takoj pokažejo svoje občutke in razpoloženje. Druženje z živalmi spodbudi pridobivanje besednega zaklada in izboljša sposobnosti govornega sporazumevanja pri otrocih. Živali vplivajo na razvoj miselnih procesov otroka, ker so predvidljivo nepredvidljive. Za veliko otrok so domače živali močni motivatorji za učenje. Prisotnost živali zmanjša tesnobo in strah v stresnih situacijah, zato staršem hišni ljubljenec lahko pomaga pri vzgoji otrok in šolanju na domu tudi v teh dneh. Ne smemo pa pozabiti, da so za živali odgovorne odrasle osebe.
Vrtec malih muflonov
Za ugotavljanje brejosti pri živalih včasih uporabijo celo ultrazvočni pregled. Tako je veterinar Kvapil pregledal enajstletno mladenko Bibo, zlatolično gibonko, ki se je skotila v ZOO Ljubljana. Biba sobiva s svojim mlajšim bratom Malom, oba pa čakata na selitev v drug živalski vrt.
Le kdo se rad cepi?
V iztrebkih so informacije
Veterinarska pomočnica Mojca Harej v teh dneh pregleduje iztrebke na prisotnost notranjih zajedavcev. Pod mikroskopom določa vrste zajedavcev in njihovo številčnost. Glede na izsledke se veterinarska ekipa odloči za zdravljenje. Videz in vonj iztrebkov nam posredujeta pomembne informacije o zdravju živali. Veterinar Pavel iz svežega iztrebka slonice Gange odčita tudi njeno telesno temperaturo.
Pacientka, ki tehta tri tone in pol
Le kdo se lahko pohvali, da obvlada triinpoltonsko damo? Pavel Kvapil si je moral najprej pridobiti zaupanje slonice Gange, zato z oskrbniki sodeluje pri jutranji negi in ji nudi prvovrstno manikuro in pedikuro. Kožo ob nohtu ji namaže s kremo, da jo tako zmehča. Da se ji še bolj prikupi, ji na jezik položi dnevno dozo mineralov, ki jih ima zelo rada.
