Zvezdana Bercko
Skromnost res ni bila vrlina kontroverznega umetnika, ki ga imajo nekateri za genialnega slikarja podzavesti, drugi za komercialnega šarlatana, vsi pa morajo soglašati: ustvaril je veliko osupljivih podob, ki so "vstopile v splošno zavest naše kulture".
Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech se je rodil 11. maja 1904 v Figueresu v Kataloniji. Sam je vztrajal, da ima arabske korenine, in trdil, da so bili njegovi predniki Mavri, ki so naselili Španijo v letu 711, starša pa sta zatrjevala, da je reinkarnacija njegovega starejšega brata, ki mu je bilo prav tako ime Salvador in je umrl devet mesecev pred njegovim rojstvom.
Risati je začel že kot otrok, prvo javno razstavo je imel v gledališču v Figueresu, ko mu je bilo 15 let. Že kot študent v Madridu je pritegnil pozornost kot ekscentrik, ki je nosil dolge lase in brke ter obleko, hlače in kolenčnike v modnem stilu iz stoletja pred njegovim. Malo pred zaključnimi izpiti je leta 1926 izstopil iz akademije, saj je sklenil, da niti eden od učiteljev na fakulteti ni toliko usposobljen, da bi ga na izpitih lahko ocenjeval. Istega leta je prvič obiskal Pariz, kjer je srečal Pabla Picassa. Dalí je naredil veliko število del pod močnimi vplivi Picassa in tudi Mirója, preden je postavil povsem svoj, nov stil.
Leta 1929 je srečal svojo življenjsko muzo, inspiracijo in kasnejšo ženo. Helena Dimitrievna Deluvina Diakonova, imenovana Gala, je bila ruska imigrantka, enajst let starejša od Dalíja in takrat še poročena z nadrealističnim pesnikom Paulom Éluardom. Kljub temu sta začela živeti skupaj, leta 1934 sta se poročila samo civilno, 1958. pa še cerkveno. Leta 1968 je slikar kupil Gali grad v Pubolu v Gironi in pristal, da sam ne bo šel tja brez njenega predhodnega pisnega dovoljenja. Med letoma 1971 in 1980 je Gala tam preživljala poletja in je tam tudi pokopana. Od leta 1996 je grad odprt javnosti kot Galin in Dalíjev muzej.
Med mitom in resničnostjo
1. Dolge zavite brke, ki so postale njegova ikona, si je pustil rasti po zgledu Diega Velázqueza, španskega slikarja iz 17. stoletja.
2. Najbolj nenavaden prostor, kjer se je znašlo Dalíjevo delo, je zapor na Rikers Islandu v New Yorku, kateremu je slikar daroval risbo Križanja. V jetniški jedilnici je visela 16 let, dokler je zaradi varnosti niso premestili v preddverje zapora; od tam so jo marca 2003 ukradli in do danes je niso našli.
3. Slika Par z glavama, polnima oblakov, naslikana leta 1937 med špansko državljansko vojno, na kateri je v obrisu upodobil sebe in Galo, je bila nedavno prodana za 8,17 milijona funtov (9,03 milijona evrov).
4. Obstajajo domneve, da so Dalíjevi sodelavci prisilili slikarja, da je podpisoval prazna platna, ki so bila po njegovi smrti uporabljena in prodana kot originali.
5. Leta 2017 so izkopali njegovo truplo, ker je neka ženska trdila, da je njegova hči. Analiza DNK je to ovrgla.
Da lahko umrem od sreče
Salvador Dalí je ustvarjal v več slogih, od naturalizma do kubizma, nanj pa je usodno vplival francoski nadrealizem. Svoja najslavnejša in najboljša dela je naslikal med letoma 1929 in 1939.
Leta 1930 je začel uporabljati in razvijati svojo lastno iznajdbo, "paranoično kritično metodo", ki je vključevala različne oblike nerazumskih prispodob (na primer podobe, ki so se spreminjale glede na dojemanje gledalca). Bistvena elementa njegove umetnosti sta provokacija in šok, ki sta spremljala tudi njegovo osebno obnašanje. Združitev absurda in resničnosti ustvarja v njegovih delih napetost, utrujenost in ponekod celo odvratnost. Proslavil se je z upodobitvami sanjskega sveta, v katerem se vsakdanji predmeti srečujejo v nenavadni pokrajini, ki velikokrat spominja na njegovo rodno Katalonijo, navaja umetnostna teorija.
Mehke ure
Za njegovo najpomembnejše delo velja Vztrajnost spomina (La persistencia de la memoria), ki ga je Dali naslikal leta 1931, ko mu je bilo le 27 let. Nekateri menijo, da je povezano z Einsteinovo teorijo relativnosti (čas je relativen in neobstojen), slikar sam pa je v avtobiografiji Skrivno življenje Salvadorja Dalíja pojasnil, kako je nekega večera, po obilni malici kamamberja, ko je strmel v topeče se ostanke sira, začel premišljevati o "filozofskih vprašanjih" trde in mehke materije. To razmišljanje je privedlo do nastanka nedokončane slike pokrajine, ki jo na neki melanholičen večer naseljujejo posušena oljka in pečine v ozadju, nato pa je Dali dodal še tri "zmehčane" ure, ki se, morda utrujene od kazanja večno istega časa, počasi topijo. Tudi zato tej sliki pogovorno rečejo Mehke ure (Los relojes blandos).
Podobno kot Mona Liza je tudi Vztrajnost spomina, ki jo hrani Muzej moderne umetnosti v New Yorku, v originalu precej manjša, kot si ljudje po navadi predstavljajo. Je le nekoliko večja od formata A4, meri 24 centimetrov v višino in 33 v širino. "Vsi smo videli že toliko reprodukcij, da smo jo v svoji domišljiji povečali," je preprosta razlaga Montse Aguer, direktorice Centra za Dalíjeve študije.
Dalí je v svojem delu uporabljal zelo specifično simboliko. O tem je povedal: "Rišem slike, ki povzročijo, da lahko umrem od sreče, ustvarjam z absolutno naravnostjo, brez najmanjšega estetsko omadeževanega upoštevanja, delam stvari, ki me navdihujejo z globoko čustvenostjo, in poskušam jih naslikati neomadeževane."
Ena od stalnic v njegovem ustvarjanju je denimo jajce; strokovnjaki opozarjajo na povezavo jajca s plodom v maternici, kar simbolizira upanje in ljubezen. V Dalíjevih delih se pojavljajo tudi številne živali. Potem ko je ob prvem obisku pri Sigmundu Freudu videl polža na kolesu pred njegovo hišo, je večkrat slikal polža v povezavi s človeško glavo, pa tudi kobilice kot simbol izgube in strahu. Prav obseden pa je bil z mravljami. Te so simbol smrti, razpadanja, pa tudi brezmejnega seksualnega hrepenenja. Odločilno so ga zaznamovale že kot dečka, ko je razvil očaranje in hkrati strah pred mravljami, potem ko je nekega dne našel netopirja, svojega domačega ljubljenčka, mrtvega in prekritega z mravljami.
Obseden je bil z mravljami
Vsestranski ustvarjalec
V svojem umetniškem ustvarjanju se ni omejeval samo na slikanje. Številne od njegovih najpopularnejših stvaritev so skulpture in drugi objekti, prav tako je znan s prispevki v gledališču, modi, fotografiji, oblikovanju in na številnih drugih področjih. Dve najpopularnejši stvaritvi sta Jastog - telefon in Zofa iz ustnic Mae West, ki ju je Dalí dokončal leta 1936 oziroma 1937.
Poleg več kot 1500 slik je ustvaril številne knjižne ilustracije, litografije, dizajne in kostume za druga področja, ogromno število risb, načrtov za skulpture in še številne druge projekte, vključno z animirano risanko Destino za Walta Disneyja.
Leta 1982 mu je španski kralj Juan Carlos I. podelil naslov markiza Pubolskega, za katerega mu je Dalí kasneje, ko ga je kralj obiskal na smrtni postelji, plačal z risbo Glava Evrope (ki je najverjetneje njegova zadnja risba). Leta 1982 je umrla Gala in Dalí je povsem izgubil voljo do življenja. Začel je hirati in bil povsem dezorientiran, menda je hotel vegetirati, kot zmorejo nekateri mikroorganizmi, o katerih je veliko bral. Iz Figueresa se je preselil na grad Pubol, ki ga je kupil za Galo, in tam živel do leta 1984, ko je iz nepojasnjenih razlogov, morda je šlo za poskus samomora, izbruhnil požar v njegovi spalnici. Potem se je vrnil v Figueres, kjer je že leta 1960 začel graditi gledališče in muzej. V muzeju, ki hrani največjo zbirko njegovih del, je živel do smrti 23. januarja 1989. Le malo pred tem je v zadnjem televizijskem nastopu dejal: "Geniji nimamo pravice umreti, saj smo nujni za družbeni napredek", nekaj dni kasneje pa se mu je ustavilo srce. Pokopan je v kripti pod muzejem.
