Glavkom je zahrbtna bolezen, ki uničuje vid počasi in neopazno

Nič ne boli. Oko je videti povsem normalno in tudi slabšanja vida vsaj spočetka ni. A nepopravljiva škoda na vidnem živcu že nastaja. Ko ljudje opazijo, da je njihov vid na enem očesu slabši kot na drugem ali se pojavi izguba dela vidnega polja v obliki praznega prostora, ki se širi navzven in navznoter, je bolezen že v napredovali fazi. Bolniki vidijo samo del celotne slike, z napredovanjem bolezni je območje, ki ga vidijo, vse manjše. Sčasoma se vidno polje tako zoži, da ima bolnik občutek, kot bi gledal skozi dolgo cev. In na koncu izgine tudi ta zadnji ostanek vida ...

To so posledice glavkoma, laično poimenovanega tudi zelena mrena, kronične napredujoče degenerativne motnje vidnega živca, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. "Brez ustreznega zdravljenja lahko bolniki celo oslepijo - pravzaprav je glavkom drugi najpogostejši vzrok za slepoto. In kar je najbolj pomembno: je nepovraten. Vendar pa lahko s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto," je ob svetovnem tednu glavkoma povedala oftalmologinja izr. prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike UKC Ljubljana in predsednica Sekcije za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije.

Polovica bolnikov sploh ne ve, da ima glavkom

Glavkom velja za tihega uničevalca vida, ker v zgodnjih fazah poteka povsem neopazno, bolnik ne občuti ničesar, prav tako ne zazna sprememb vida. "Skoraj polovica bolnikov sploh ne ve, da ima glavkom. Vse do napredovalih faz bolezen poteka asimptomatsko, in tudi ko se pojavijo prve motnje v vidnem polju, to možgani nadomestijo s podobnostmi iz okolja. Takrat pa je nepovratno izgubljena že skoraj polovica živčnih vlaken vidnega živca. Mnogi, zlasti starejši ljudje poslabšanje vida pripisujejo sivi mreni, to je okvara, ki jo lahko popravimo. Nasprotno pa je okvara, ki je posledica glavkoma, nepovratna," je dejala dr. Cvenklova.

"Problem je pravočasno, zgodnje odkrivanje bolezni, saj ni nobene metode, ki bi omogočala presejanje bolnikov. Za odkrivanje glavkoma je potreben celovit oftalmološki pregled, samo merjenje očesnega tlaka ne zadostuje," je dodal oftalmolog izr. prof. dr. Tomaž Gračner z Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor. "Izredno pomembno je, da glavkom dovolj zgodaj odkrijemo. Na voljo imamo namreč zdravljenje, s katerim lahko preprečimo ali vsaj močno vplivamo na potek bolezni, torej da ne pride do hudih okvar vidnega živca, ki bi povzročile hudo slabovidnost ali celo slepoto. Vse to je še zlasti pomembno, če je glavkom prisoten na obeh očeh, saj primarna oblika glavkoma lahko prizadene obe očesi. Glavni vzrok slepote ali hude slabovidnosti zaradi glavkoma je to, da bolniki prepozno pridejo k zdravniku - to je najpomembnejši dejavnik tveganja za slepoto. Na srečo lahko zdravljenje pri številnih bolnikih ustavi nadaljnjo škodo. Torej: prej ko postavimo diagnozo glavkom, več vida lahko ohranimo in znižamo tveganje za slepoto."

Kdaj na pregled vida

"Izredno pomembna je družinska anamneza: če je glavkom v družini v prvem kolenu, torej ga imajo starši, smo bolj ogroženi za razvoj bolezni, v takih primerih svetujemo pregled okoli 35. leta. Ljudje, ki glavkoma nimajo v družini, pa naj pregled vida opravijo okoli 40. leta oziroma takrat, ko potrebujejo očala za branje. V nadaljevanju pa ob rednih kontrolah vida," je svetovala dr. Cvenkel. Priporoča res temeljit pregled vida: "Samo meritev očesnega tlaka ne zadošča. Visok očesni tlak je sicer eden pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj glavkoma, ni pa diagnostični kriterij. Glavkom se lahko razvije tudi pri ljudeh, ki imajo statistično normalen očesni tlak. Pregled vida naj bo torej skrben: poleg meritve očesnega tlaka in mikroskopskega pregleda še dober pregled očesnega ozadja, in če je kaj sumljivega na izgledu živca, tudi preiskava vidnega polja."

Koliko bolnikov z glavkomom je v Sloveniji, ne vemo. "Ocenjujemo, da tudi pri nas približno polovica primerov glavkoma ostane neodkrita. Na podlagi različnih študij ocenjujemo, da ima glavkom približno med 2,5 in 3 odstotki ljudi v starosti od 40 do 80 let. Po 40. letu starosti se verjetnost za glavkom podvoji na vsakih deset let, zlasti pa se pogostost bolezni zelo poveča po 80. letu, ocenjujemo, da prizadene od osem do dvanajst odstotkov ljudi," je povedal dr. Gračner. Dodal je, da je glavkom enako pogost pri obeh spolih.

Število ljudi z glavkomom na svetovni ravni danes ocenjujejo na približno 80 milijonov, Svetovna zveza za glavkom pa zaradi staranja prebivalstva pričakuje porast števila bolnikov, in sicer naj bi leta 2030 glavkom po vsem svetu imelo več kot 95 milijonov ljudi.

Po podatkih Svetovne zveze za glavkom je med bolniki z glavkomom ob koncu njihovega življenja slepih na eno oko dobrih 24 odstotkov, na obe očesi pa 10,6 odstotka. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da glavkom skupno povzroči osem odstotkov vseh primerov slepote. Je najpogostejši vzrok za nepovratno slepoto, ki bi jo lahko preprečili.

Neodkrita bolezen vodi v slepoto

"V Sloveniji tako kot tudi sicer v razvitih državah kar precejšen delež bolnikov lahko oslepi, ker bodisi prepozno pridejo k zdravniku bodisi slabo sodelujejo pri zdravljenju," opozarja dr. Gračner. Breme glavkoma je še večje zato, ker hudo vpliva na kakovost življenja, saj ga lahko zelo okrni. Bolniki, ki imajo okvarjenih 20 odstotkov centralnega vidnega polja, izgubijo vozniško dovoljenje, nekateri se morajo predčasno upokojiti, saj zaradi izgube vida ne morejo opravljati svojega poklica. Po podatkih Svetovne zveze za glavkom se velik del bolnikov z glavkomom (med 13 in 30 odstotki) sooča z anksioznostjo, veliko je med njimi tudi depresije, za njo trpi od 11 do 25 odstotkov bolnikov.

"Okvara vidnega živca je res nepovratna, ne znamo je popraviti, znamo pa ukrepati, da bo bolezen počasneje napredovala ali se morda celo še ustavila. Če bolnika ne odkrijemo, ga ne moremo zdraviti. Z zgodnjim odkritjem pridobimo čas, da preprečimo hitro napredovanje bolezni," je poudaril Gračner.

Zdravljenje glavkoma poteka z zniževanjem očesnega tlaka. "Tako upočasnimo potek bolezni. Doseči želimo tak potek bolezni, da se vid slabša tako, kot bi se sicer pri staranju, torej da ni dodatnega slabšanja zaradi visokega očesnega tlaka. Očesni tlak znižujemo s kapljicami, z lasersko terapijo ali operativno - odvisno od tega, za koliko moramo znižati tlak, pa tudi od tega, kako huda je bolezen, pri kako visokem tlaku se je razvila, koliko let življenja ima bolnik še pred seboj … Če s kapljicami in z lasersko terapijo očesnega tlaka ne znižamo dovolj, se odločimo za operacijo, s katero tekočino iz očesa speljemo po drugih poteh, pod veznico ali skozi kanalčke. Za operacijo se odločimo tudi pri zelo napredovali bolezni."

V Sloveniji so na voljo vsi načini zdravljenja glavkoma, ki so odobreni v Evropi. "V zadnjem času prihajajo na trg nekatera nova zdravila, ki jih odobrila tudi Evropska agencija za zdravila (EMA). To so zdravila, ki sicer niso bistveno bolj učinkovita od zdravil, ki so trenutno prva izbira. Verjetno se obeta več minimalno invazivne kirurgije glavkoma, ki je v ZDA vse bolj razširjena, vendar pa manj zniža očesni tlak kot klasična operacija za glavkom. Imamo tudi možnosti zdravljenja najbolj zahtevnega glavkoma," je dejala dr. Barbara Cvenkel.

Za uspešnost zdravljenja pa je izredno pomembno sodelovanje bolnika. "Bolniki morajo razumeti bolezen in predvsem vedeti, da poteka potuhnjeno in da bodo z napredovanjem bolezni izgubili vedno več vidne funkcije." Vendar pa zdravniki opažajo, da od 40 do kar 60 ali celo 70 odstotkov bolnikov ne jemlje zdravil na način, kot so jim bila predpisana.