Hongkong '97

Vse najboljše, gospod Europark, za 19. rojstni dan. Večjega darežljivca bi težko našli. Njegov "parkplac" uporabljam od prvega dne, ko se je dobršen del centra mesta z levega brega preselil na desnega. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, tam parkiram vsak delavnik. Ampak če bi Europark odpirali ob 9.30, bi se lahko za brezplačno parkiranje obrisal pod nosom. Zapornica, ki se za obiskovalce najbolj donosne trgovine v Mariboru zapre ob 22. uri, me ne moti, ker se za tiste, ki gremo ven kasneje, ob soju žarometov avtomatično dvigne.
Ko je Hongkong 1. julija 1997 iz britanskih rok padel k mačehi Kitajski, se mi je to zdel primerno usoden datum in sem tistega lepega dne nehal kupovati cigarete. Sicer se jim nisem totalno odpovedal (kako bi se, če pa te nikotin zasvoji bolj kot heroin) in sem z žicanjem - ob kakšnem rojstnem dnevu ali zabavi zgolj zaradi zabave - kravžljal živce stalnim kadilcem, ampak ob koncu štajerske čage se itak ne ve, kdo pije in kdo plača, kdo kadi in kdo ne. S stališča bivšega (naposled čisto zares) kadilca se ob pričetku šolskega leta vračam k matematiki: 22 x 365 x 3,70 znese 29.711 evrov. Za osnovo varčevalne sheme sem vzel škatlico na dan in filter 57, ki so ga imeli naši stari, da smo jim lahko, srečneži, kakšno izmaknili z mize. Malo sem iz vaje, cenik Tobačne me je zmrazil - 3,70 evra za škatlo. Vau, glava zaboli od cene, kaj šele od nikotinskega mačka! Res ni lahka, kadilska: najprej so jih nagnali iz lokalov, zdaj jih neusmiljeno tepejo po žepu.