Hotelska soba v Opatiji je bila idealen trenutek za izgubo nedolžnosti. Ko smo prispeli, sva mislila, da bova dobila svojo sobo, starša pa bosta spala z njenim mlajšim bratom. Toda starša sta seveda imela drugačne načrte. Tako smo z njenim bratom pristali v triposteljni sobi.
Razočaranje je bilo veliko, ampak nisva se predala, nisva vrgla puške v koruzo. Drugi dan po zajtrku so se starši z bratom odšli kopat v bazen. Midva sva ostala v sobi. Vedela sva, da imava vsaj kakšno uro časa, preden se vrnejo. Zagrnila sva zavese in vstop v telesno ljubezen se je začel. Oba gola na postelji, po žilah se nama pretaka adrenalin, prevzema naju do tedaj neznan občutek sladostrastja, ko potrka na vrata. Tišina. Če je sobarica, ne bova odprla. Na žalost ni. Oglasi se mama. Aaaaa! Jaz hitro v kopalnico, ona na vrata. Mami je bilo takoj vse jasno. Upava, da ne bo povedala očetu, mesarju po poklicu. Pri kosilu sedemo za mizo in oče mrko gleda predse. Povedala mu je. V grobni tišini jemo kosilo. Zelenjavna juha, ki jo oče sreba skozi goste črne brke, telečja pečenka z restanim in solata. Za posladek pa suh biskvit. Čakava, da oče ali mama spregovorita. Nič, tišina. Nato se opogumim in vprašam, ali se lahko pogovorimo. Tišina. Pojemo kosilo in odidemo v sobe. Meni pa ni dalo miru in z mojo drago odideva v sobo njenih staršev. Oče leži na postelji in bere knjigo. Niti pogleda naju ne. Mama začne pogovor s frazo: "No, pa dajmo." Oče nič. Pretvarja se, da bere. Slišim, kako mu bije žila na vratu. Pa dajmo, si rečem, nimam kaj izgubiti. Začnem govoriti, kako seks ni nič nenavadnega, da se doma pogovarjamo o tem, da veva, kaj je zaščita, in da paziva. Govorim o ljubezni, da ljubim njegovo hčer in da bi bil svet lepši, če bi bili ljudje bolj odprti in ne bi tabuizirali seksa. Do tega trenutka oče ni niti odložil knjige. Zadnji stavek pa je bil očitno kaplja čez rob. Položil je knjigo na poln trebuh in rekel: "Čuj, pubec, pazi malo. Ne se delat pametnega!" Vzdignil je knjigo s trebuha in izmed zob posrkal ostanek kosila. "Ccccc." S tem je bil razgovor končan.
Kasneje smo se čudovito razumeli in na nekem družinskem srečanju, ko so vsi že nekaj popili, je beseda nanesla na seks. Takrat je oče pred vsemi rekel: "Toti pubec pa ma masla na glavi." To je bil kompliment, s katerim je dal vedeti, da me sprejema kot sebi enakega.
Ko danes pomislim na ta dogodek, sem ponosen nase. Postavil sem se zase in za naju. Lahko bi se izteklo tudi drugače. Jasno je, da so k temu pripomogli pubertetniški hormoni in želja po seksu. Toda kaj potem. Nisem se skril. Trdno sem stal pred "sodnikom" in se boril za svojo pravico do izgube nedolžnosti. Nisva se pustila prestrašiti. Nedolžnost sva izgubila naslednji dan po opisanem dogodku. Če bi se pustila prestrašiti in bi zatrla svojo željo in hotenje, bi dogodek lahko postal travmatičen. In s tem bi travmatičen postal tudi seks. Groza. Tako pa sem pokončno stopal po ulicah Maribora in kot človek, ki redno seksa.
Za svobodo je treba biti pogumen, vztrajen. Takrat, danes, jutri.
Ki ste, pubeci? Ki ste, dekline?
P. S. Vse podobnosti z resničnimi osebami so zgolj naključne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
