Stari antični filozofi so poudarjali, da je mogoče popolno miselno zbranost doseči in ohraniti le v popolni tišini, kar je posledično zahtevalo tudi osamitev. Zato so se umikali v puščavo, pa naj je bila ta dejanska ali v prenesenem pomenu besede. Tudi Kristus se je umaknil vanjo; v osamo, kjer je lahko stran od ljudi premišljeval in zbiral miselno moč za prihodnja dejanja. Današnje življenje terja od nas resnično veliko vsakodnevnih psihofizičnih naporov, ki terjajo miselno zbranost, bržkone še veliko hujših kot v antiki. Toda le redki lahko gredo v osamo, v puščavo, da bi prečistili duha in telo.
Drobcen korak v tej smeri lahko naredimo že, če obstanemo zazrti v jutranjo zarjo in pričakamo sonce. Ali če se nam oko spočije na gugajoči zeleni vejici, na kateri lišček ali črni kos prepevata svojo melodijo ... ali če obnemimo ob popolnosti marjetice sredi zelene trate ... Sama to prakticiram, ko greva z možem na jutranji potep po poljskih poteh v okolici mesta. In sem mnogokrat tiho, zato hodim pred njim od točke do točke poljubov, ki jih imava vnaprej določene, da se počakava ...
Z izbrano hrano in načinom prehrane lahko precej pripomoremo k zbranosti. Če dobro premislimo, je hrana tisto, kar nam omogoča življenje, zato ni pretirano daleč ugotovitev, da si pri zbranosti in za zbranost lahko pomagamo tudi s hrano.
Živila, ki zbranost ovirajo
• obilni obroki z veliko nasičenimi maščobami, beljakovinami in sladkarijami;
• sladke gazirane pijače;
• težko prebavljiva visokopredelana industrijska živila, od konzerv do hitre prehrane, tort in tortic;
• izogibati se moramo tudi živilom in jedem, ki napenjajo, od raznih otrobov do stročnic in brstičnega ohrovta, če jim nismo dodali kumine, janeža, lovora;
• koncentracijo ovirajo tudi ostri čiliji, pretirana uporaba soli in brinove jagode.
Živila, ki zbranosti pomagajo
• uživajmo veliko majhnih, a polnovrednih mešanih obrokov večkrat na dan iz čim manj predelanih živil rastlinskega in živalskega izvora;
• poskrbimo, da bodo okusi zelo različni, a homogeni, in da ne bo nobeden prevladoval (ne kisel, ne sladek, ne slan ali grenak);
• zelo koristni so orehi, lešniki in drugi oreščki ter sadje z veliko vitamini in minerali ter banane, ki so jih v antiki čislali kot sadež modrih;
• izbirajmo kompleksne ogljikove hidrate v polnozrnatem kruhu, žitnih kosmičih, neoluščenem rižu in izdelkih iz polnovredne moke, gomoljev in zelenjave;
• med začimbami koristijo janež in koromačevo cvetje, ingver, kumina in koriander, lovor, origano, cimet, poper, rožmarin in zelena;
• čebelji med in drugi čebelji produkti.
Jejmo v miru in počasi
Za dobro zbranost torej potrebujemo vse tiste snovi, ki skrbijo tudi za dobro delovanje možganov. To so esencialne maščobne kisline, beljakovine, glukoza iz ogljikovih hidratov ter fitosteroli, vitamini in minerali. Med vitamini so v ta namen nepogrešljivi vitamin C, holin ali vitamin B7 ter B3, B6 in B9 ali folna kislina. Pripomorejo tudi vsi drugi vitamini, zlasti še E in A. Med minerali je podobno: koristijo vsi, a najbolj nujen je magnezij. Ne pozabimo: tudi tu je pomembno sinergično delovanje med njimi, zato ne smemo zanemariti niti drugih, zlasti kalija, kalcija, selena ... do železa za dobro kri.
Lešniki za zbranost
Razbrali ste že, da je sadežev in primarnih živil, ki spodbujajo zbranost, kar veliko, a tokrat bi rada poudarile lešnike, ki jih - zdi se - v modernem času premalo cenimo in uživamo le še v čokoladi. No, tudi to je dobro, mar ne?!
Ko sem bila še otrok, je bilo za nas najlepše takrat, ko smo tolkli lešnike za potico, zunaj pa se je burja podila s Križne gore in zavijala okrog vogalov naše domačije ... Sproti smo jih jedli, zato smo posodo le s težavo napolnili, a se mama ni preveč hudovala, saj je vedela, da so zelo zdravi.
Lešniki imajo aminokislino tirozin, ki je nujna za zbranost in pozornost, ter vse sestavine za obnovo telesa: beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. V njih je celo do 60 odstotkov maščob, ki so lahko prebavljive, saj so strukturno po nenasičenosti podobne oljčnemu olju. Razmeroma veliko je rastlinskih beljakovin, skoraj do 15 odstotkov. Imajo tudi vrsto vitaminov skupine B in precej vitamina E, zato pomagajo tudi zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Ljudje z nizkim krvnim tlakom ali s pekočo zgago naj pojejo vsaj po štiri lešnike na dan. Lešnikova potica je lažje prebavljiva kot orehova.
Med vitamini skupine B je vitamin B1 odličen za kratkoročen spomin, vitamin B2 za energijo mišic; to je še kako koristno za športnike in rekreativce. Lešniki so pravo bogastvo mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in železa. Med mikroelementi so še selen, stroncij, bor in molibden.
Takšna kombinacija vitaminov in mineralov je prava formula za dober spomin, zlasti kratkoročen, zato bi lahko trdili, da so lešniki svojevrstna preventiva pred demenco, moški pa bodo najbrž veseli strokovno potrjene ugotovitve, da lešniki krepijo moško potenco. To so posredno dokazali z obsežno raziskavo v Kaliforniji, pri kateri so sicer merili skupen učinek rednega uživanja lešnikov, orehov in oreškov vsaj petkrat na teden. Ugotovili so tudi, da to zmanjša nevarnost srčnih obolenj za polovico, enkrat tedensko pa za četrtino.
Lešnikov posladek z datlji
Potrebujemo: 100 g masla, 4 jajca, 140 g sladkorja in prav toliko moke, pol pecilnega praška, 100 g mletih lešnikov, 70 g narezanih datljev in 50 g koščkov temne čokolade, šilce ruma.
Maslo vmešamo s štirimi rumenjaki in sladkorjem. Dodamo sneg iz štirih beljakov, prilijemo rum ter stresemo moko in pecilni prašek, dodamo lešnike, mandlje in koščke čokolade. Dobro premešamo in pečemo v modelu za pecivo okrog 45 minut pri 180 °C Celzija.
Orehov namaz
Potrebujemo: 20 orehov (10 na osebo), lonček kisle smetane, 2 žlici oljčnega olja, 2-3 stroke česna, šop sesekljanega peteršilja in drobnjaka, ščepec cimeta in soli.
Orehe najprej zmeljemo, dodamo še druge sestavine in zmešamo v homogen namaz. Ponudimo na polnovrednem popečenem kruhu.
Ječmenovi polpeti
Potrebujemo: 200 g zmletega ječmena, 400 g zelenjavne ali mesne juhe, 1 čebulo, strok česna, 50 g zmletih lešnikov, 2 jajci ter majaron, drobnjak, zeleno in muškatni orešček.
Čebulo na drobno sesekljamo in skuhamo v juhi in dodamo mleti ječmen, vmešamo jajci ter začimbe, dobro premešamo in oblikujemo polpete. Po potrebi dodamo drobtine za lažje oblikovanje. Spečemo jih na oljčnem olju in ponudimo s solato.
Biks po breginjsko
Zmešamo jajce, mleko in nadrobljen polnovreden kruh; toliko vsega, da nastane gosta, a še kolikor toliko tekoča masa. V ponvi stopimo maslo in vlijemo pripravljeno zmes. Mešamo, da se enakomerno zapeče. Potresemo s sladkorjem in ponudimo s skodelico mleka (iz knjige Jedi na Kobariškem).
Posladek za učenje jezikov
Vzamemo pest ovsenih kosmičev, 3 žlice medu, 15 g sesekljanega ingverja ali cimeta in muškatnega oreščka, 175 g robidnic ali drugega jagodičja ali črnega grozdja ter 2 jogurta v lončku in kislo smetano ter nastrgano lupino ekološke limone. Pečico segrejemo na 180 °C, ovsene kosmiče prelijemo z medom in jih razprostremo na pladenj za peko. Pečemo 10 do 15 minut, vmes premešamo; vzamemo iz pečice, dodamo ingver in počakamo, da se ohladi. Posebej zmečkamo robidnice, dodamo jogurt in kislo smetano ter zmešamo z nastrgano limonino lupinico, po želji dodamo še malce medu in po plasteh nalagamo v skledice, ki jih preden jih ponudimo, postavimo za nekaj časa v hladilnik.