Ko sem zbrani družbi pripovedovala, kako sem se v mariborski Tovarni podjemov udeležila speed datinga (hitrih zmenkov), so se jim radovedno zaiskrile oči - kaj neki je to? Tovarna podjemov je na dogodek povabila nekatere uspešne mlade podjetnike, ki so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje s prijavljenimi udeleženci. Za razgovor z naključno izbranim sogovornikom so bile na voljo tri minute in v tem času so se besedno spletale zanimive podjetniške teme. Vsakemu intenzivnemu pogovoru je sledil naslednji med naključnima sogovornikoma. Med uspešnimi podjetniki je bil napovedan tudi 36-letni Slovenec Niko Klanšek. Domala je ni uspešno izvedene slovenske kampanje na Kickstarterju, platformi za množično financiranje (crowdfunding), pri kateri ne bi omenjali njegovega imena. Pomagal je več kot osemdesetim mladim podjetnim ljudem zbrati skupno okoli sedem milijonov dolarjev zagonskega kapitala, s katerim so zasnovali in sedaj vodijo uspešen posel.
Niko pri hitrih zmenkih sicer ni sodeloval, je pa prišel, takoj po njih, na razgovor in druženje z udeleženci. Visokorasel in slok, kot se za bivšega košarkarja Slovana in Olimpije spodobi, je krogu zbranih in zvedavih ljudi dobro poldrugo uro nesebično razdajal informacije in svoje dragoceno znanje o tem, kako uspešno izpeljati kampanjo na Kickstarterju in kako uspešno poslovati. Osebnih izkušenj s Kickstarterjem ima veliko, saj je kar dvakrat izpeljal uspešni kampanji in pridobil zagonski kapital za proizvoda svojega podjetja FlyKly.
S smutijem na pametnem kolesu
V Ameriko ste odšli pri osemnajstih, da bi nadaljevali košarkarsko kariero. Kakšna je vaša zgodba?
Košarko sem igral najprej pri Slovanu, nato pri Olimpiji. Z devetnajstimi do takrat osvojenimi zlatimi medaljami sem želel profesionalno košarkarsko kariero nadaljevati v Ameriki, v New Yorku, a sem kmalu ugotovil, da to ne bo tisto pravo. Z mamo sva ustanovila podjetje E4B za proizvodnjo smutijev, ki so jih proizvajali v Belgiji, midva pa sva jih uspešno prodajala predvsem na ameriškem in japonskem tržišču. Po štirih letih poslovanja sva podjetje prodala. Nekaj časa sem nato preživel v Aziji, ob vrnitvi v Ameriko pa sem se odločil ustanoviti lastno podjetje.
Diskusije, v katerih nikoli ni pomembno, kaj je prav in kaj narobe
Življenjski moto: deliti svoje znanje
Kako pomagate start-upom pri kampanjah?
Kickstarter je ameriška platforma za množično financiranje in slovensko podjetje na njem neposredno ne more sodelovati. Pomagam jim tako, da se na platformo prijavim s svojim ameriškim podjetjem, potrdim identifikacijske podatke, odprem bančni račun, da lahko podjetniki nato izpeljejo svojo kampanjo. Svetujem jim pri boljši pripravi kampanje: kako pridobiti ustrezen feedback (povratno informacijo), kako jo marketinško izpeljati, na kakšen način pošiljati proizvode kupcem, kako poslovati po uspešno izvedeni kampanji ...
Podjetje brez pisarn
S kakšno poslovno dejavnostjo se ukvarjate sedaj?
Moje sedanje podjetje HashMark je decentralizirano, kar pomeni, da nimamo pisarn in je ekipa razpršena po celem svetu. Sestavlja jo 25 ljudi, partnerjev z različnih koncev sveta: Italije, Romunije, Slovenije, Nemčije, Anglije, Singapurja, Amerike, Hongkonga, Mehike ... Izberem najboljše izmed tistih, s katerimi sem v preteklosti že sodeloval, in ti so različnih profilov: oblikovalci, growthhekerji, komunikacijski menedžerji, kreativni direktorji, traffic menedžerji. Današnja tehnološka razvitost je naša prednost, saj lahko sodelujemo v vsakem trenutku od koderkoli po svetu in tudi pridobivamo stranke iz celega sveta. Sodelujemo v projektih, ki delujejo v blockchainu, verigi podatkovnih blokov, pomagamo s fundrasingom, kako naj podjetja zberejo denar za svoj projekt. Teh načinov je več, množično financiranje je le eden izmed njih. Svetujemo tudi pri oblikovanju blagovnih znamk, poslovni strategiji in komunikaciji, pripravimo vse materiale, spletno stran, logotip … Tretje, s čimer se ukvarjamo, je growth (rast), kar pomeni, da podjetjem pomagamo pridobiti nove stranke, jih lansirati na trgu ali priti na nove trge.
Včasih so podjetniki trkali na vrata bank za posojila, pristopi današnjih mladih podjetnikov pri zbiranju zagonskega kapitala so drugačni.
Bral sem knjigo o začetkih ustanoviteljev podjetja Nike in nisem mogel verjeti, da je bil njihov največji problem financiranje, saj je lastnik hodil od banke do banke. Danes Nike s tem ne bi imel nobenega problema, ker je toliko možnosti, kako priti do fundinga, do denarja. V Sloveniji obstajajo različni viri financiranja. Od leta 2012 je prisotno množično financiranje. Denar lahko zbiramo z blockchainom, tudi Tovarna podjemov z razpisi P2 podjetnikom veliko pomaga, venture kapitala (tveganega kapitala) trenutno v Sloveniji še ni veliko, se pa tudi pri tem vedno več dogaja. Pojavlja se model, poznan iz Silicijeve doline, kjer je tvegan kapital vlagal v start-upe, ki so zrasli v velika podjetja, ta so nato prodali in investirali v nove start-upe. Iz velikih podjetij so izšli novi milijonarji in milijarderji, ki so ponovno investirali v nova zagonska podjetja. Zato so v Silicijevi dolini tako poslovno uspeli. Podobno se dogaja tudi v Sloveniji, kjer investirajo exiti, pojavljajo se poslovni angeli, investirajo tudi korporacije. Če imaš danes dobro idejo in ekipo ter potencialno velik trg, je možno dobiti veliko zagonskega denarja. Mladi podjetniki se morajo zavedati, da smo dvomilijonsko tržišče in je treba ideje, ki jih razvijajo, tržiti na globalnem trgu.
Bili ste predsednik KK Slovan. Ali ste svoje podjetniško znanje uporabili tudi pri tem?
Ko sem igral pri Slovanu in Olimpiji, sem poznal košarko z vidika igralca. V Ameriki sem bil tudi trener na neki zasebni šoli in sem košarko spoznal s te perspektive. Šport me zanima tudi kot industrija in pri vodenju Slovana sem lahko uporabil svoje poslovno znanje in ladjo obrnil v pravo smer. Manj sem imel opravka s košarko in več s poslovanjem, saj je bilo treba nadzorovati prihodke in izdatke ter celoten denarni tok. Mi je bil pa del, pri katerem sem se ukvarjal s košarko, v veliko zadovoljstvo.
Izhajate iz podjetniške družine. Kako je to vplivalo na vas?
Moja družina se je ukvarjala s poslom, mene pa je v mladosti bolj zanimal šport. Posel sem odkril šele v Ameriki. Veliko stvari sem se naučil že sproti v družini, na primer, kako ravnati z denarjem, kako voditi ljudi, kaj narediti, ko imaš dobro poslovno idejo; da ni nič narobe, če so porazi ali če narediš kaj narobe, ker je najpomembnejše, da se iz tega nekaj naučiš. Uživam v odkrivanju novih stvari, sem radoveden, vsak dan se poskusim naučiti nekaj novega, ker je to zelo dobra osnova za kreativno razmišljanje. Veliko sem se naučil od mame, po njej imam željo po nenehnem učenju, ona mi je dala tudi pobudo za študij na Harvardu. Predvsem pa je pomembno imeti pogum pri delovanju v poslovnem svetu.
Velik izziv so vam maratoni. Ste pretekli že vse in kako sploh preživljate dan?
O, ne še vseh. Newyorški maraton sem pretekel pred štirimi leti, lani tokijskega, letos septembra pa se spogledujem z berlinskim. Sicer pa moj delavnik nima ustaljenega delovnika, vsak dan je nekaj posebnega. Obvezno se začne z družino pri zajtrku. Veliko sem na telefonu in računalniku, saj delujem preko spleta in termini sestankov so lahko kadarkoli, zjutraj, podnevi, ponoči. Nadaljnji urnik si navadno izdelam v nedeljo, ločim posel in zasebno življenje. Vsak dan poskušam biti fizično aktiven, zato veliko tečem, plavam in igram košarko. Zimske mesece preživljamo z družino bolj na toplem, spomladi pa gremo v San Francisco.
