Islamski skrajneži kradejo afriško zlato

Ljudje, ki živijo v okolici Pame, zahodnoafriškega mesta na robu zaščitenih gozdnatih območij, tam dolgo niso smeli izkopavati zlata zaradi prepovedi oblasti, ki so hotele tako zaščititi antilope, bivole in slone. Nato so sredi leta 2018 tja prišli oboroženi moški s turbani in spremenili pravila igre. Z motorji in tovornjaki na štirikolesni pogon so pridrveli na območje na vzhodu afriške države Burkina Faso, ki meji na Sahel, polpuščavsko grmičasto pokrajino na jugu Sahare, ter od tam pregnali pripadnike vladne vojske in gozdne čuvaje. Razglasili so, da lokalni prebivalci lahko izkopavajo zlato na zaščitenih območjih, vendar pod določenimi pogoji. Včasih so od njih zahtevali del izkopanega zlata, drugič so ga od njih odkupili in ga prodali naprej.
"Moški so nam rekli, naj nas ne skrbi in naj molimo," je povedal eden od lokalnih prebivalcev, ki se je predstavil kot Trahore. Dejal je, da je nekaj mesecev delal v rudniku Kabonga severozahodno od Pame. Svojega pravega imena ni hotel povedati, ker se je bal maščevanja. "Imeli smo jih za svoje gospodarje," je še pripomnil. Njegovo zgodbo je pozneje potrdilo še pet moških, ki so delali v rudniku Kabonga.
Rudniki okoli Pame niso edini primer. Skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo (IS), ki so bile pregnane z ozemelj na Bližnjem vzhodu, se širijo po Afriki in izkopavajo zlato v tamkajšnjih rudnikih. Tako vsaj navajajo rudarji, lokalni prebivalci ter vladni in varnostni funkcionarji. Poleg tega, da napadajo rudnike zlata, pripadniki teh najbolj razvpitih ekstremističnih skupin na svetu na črnih trgih v državah Burkina Faso, Mali in Niger prodajo za dve milijardi evrov zlata. Državne oblasti nad to trgovino nimajo skoraj nobenega nadzora.

Več kot 2000 nezakonitih rudnikov zlata

To, da oboroženi skrajneži prevzemajo nadzor nad rudniki zlata na tem območju, je po besedah raziskovalcev in predstavnikov ZN zelo nevarno. Po analizi podatkov iz Burkine Faso ter iz pričevanj ljudi, ki so zbežali z rudarskih območij, je jasno, da se to dogaja vse pogosteje. Za islamiste so rudniki priročno skrivališče ter hkrati zakladnica sredstev za novačenje novih članov in nakup orožja, eksploziva in detonatorjev za napade, s katerimi ohranjajo svoj nadzor.
Burkina Faso je revna država, kjer so večinsko prebivalstvo samooskrbni kmetje. V preteklih letih je postala žarišče nasilnih napadov lokalnih upornikov in regionalnih džihadističnih skupin. To nasilje je zahtevalo že življenja na stotine ljudi, med njimi tudi najmanj 39 rudarjev, ki so pred dobrim mescem na poti z dela padli v zasedo. Oboroženi ropi in ugrabitve rudarjev, ki delajo v rudnikih zlata, se kar vrstijo.

Izredne razmere

Trgovanje z zlatom je za upornike že od nekdaj idealen vir prihodka: zlato ohranja svojo vrednost, v nekaterih delih Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije je splošno sprejeto plačilno sredstvo, hkrati pa ga je mogoče po rafinaciji staliti in lažje tihotapiti. V nezakonitih rudnikih v Burkini Faso, Maliju in Nigru po oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsako leto izkopljejo približno 50 ton zlata, vrednega 1,8 milijarde evrov. Po podatkih OECD in burkinafaške vlade rudarji v majhnih rudnikih letno izkopljejo od 15 do 20 ton zlata, vrednega od 650 do 870 milijonov evrov.
Leta 2018 so v Burkini Faso uradno izvozili le okoli 300 kilogramov zlata iz manjših rudnikov, torej samo približno 1,5 do 2 odstotka celotne količine izkopanega zlata v državi, kar nakazuje na razsežnost tihotapljenja. Burkinafaške oblasti za veliko teh manjših rudnikov sploh ne vedo, da obstajajo. "V okviru naših prizadevanj, da bi jih locirali, se je izkazalo, da jih ima samo 25 veljavno obratovalno dovoljenje," pravi Salofou Trahore, ki vodi pristojno vladno regulativno telo.
Vladni raziskovalci so obiskali več kot tisoč rudnikov zlata, jih pregledali in ugotovili, da jih je aktivnih 800. Do nekaterih rudnikov se sploh niso mogli prebiti, odkrili pa so tudi nekaj takih, ki jih na satelitskih posnetkih ni bilo videti. Večji predeli severa in vzhoda države so zunaj nadzora oblasti, zato so te v 14 provincah od skupno 45 razglasile izredne razmere.
Varnostni analitiki odgovornost za večino napadov pripisujejo skupini Džamat Nusrat al Islam val Muslimin (Skupina za podporo islamu in muslimanom), regionalni celici Al Kaide, ter lokalni organizaciji Ansarul Islam (Zaščitniki islama). V gozdovih na vzhodu države, ki so že od nekdaj zatočišče raznih tolp, tihotapcev in krivolovcev, deluje skupina Islamska država v saharski Afriki.

Edini vir preživljanja

Džihadistične skupine v Burkini Faso spretno izkoriščajo lokalne spore za pridobivanje prebivalcev na svojo stran. V državi, kjer je povprečna letna plača po podatkih Svetovne banke nekaj manj kot 600 evrov, ljudje niso naklonjeni prizadevanjem oblasti, da bi zaprle rudnike za posamezne zlatokope bodisi zaradi zaščite naravnega okolja bodisi zaradi drugih razlogov. "Koliko ljudi v Burkini Faso bi lahko plačalo šolnino za svoje otroke brez dodatnega zaslužka od dela v rudnikih?" sprašuje Moamoudou Rabo, predsednik burkinafaške zveze sindikatov zlatokopov. "Edini vir preživljanja v naši državi je izkopavanje zlata, drugega ni."

Zlato skrivajo v senu

Tihotapci zlato iz Burkine Faso čez prepustne državne meje prevažajo kar z avtomobili in avtobusi. Privežejo ga na živino ali skrijejo v bale sena, pritrjene na kolesa. Rudarji iz Kabonge, območja blizu Pame, kjer živijo v glavnem živinorejci, poročajo, da so med kupci zlata tako lokalni prebivalci kot trgovci iz sosednjih držav, denimo iz Gane, Toga, Benina in Nigra. Glavno tihotapsko središče je Togo, v katerega rudnikih ne izkopljejo prav veliko zlata.
V zadnjih letih so Združeni arabski emirati, svetovno središče rafiniranja zlata in trgovanja z njim, postali glavni cilj tihotapcev zlata iz Toga. Lani naj bi bili po uradnih podatkih uvozili več kot sedem ton zlata. Največ zlata od Združenih arabskih emiratov (ZAE) potem odkupijo Savdska Arabija, Turčija in Švica.
Na začetku lanskega leta so mednarodne organizacije pritisnile na Togo, naj ukrepa in prepreči tihotapljenje zlata, saj bi lahko prav to bil vzrok nenehnih konfliktov v regiji. Nestor Adjehoun, vodja oddelka za razvoj in nadzor pri togovskem ministrstvu za rudarstvo, je zatrdil, da so trgovino z zlatom v njegovi državi na začetku leta začasno ustavili, da bi jo naredili bolj transparentno. Podatki o togovskem izvozu zlata za preteklo leto niso na voljo.
Toda tihotapci zlata iz Burkine Faso v tujino ne prevažajo vedno skozi sosednje države. Tisti z zvezami in finančnimi sredstvi ga tihotapijo čez mednarodno letališče v prestolnici, je priznal nekdanji tihotapec zlata z dolgoletnimi izkušnjami. Mreže za tihotapljenje, ki delujejo s pomočjo skorumpiranih državnih uslužbencev, po besedah direktorja burkinafaške carinske službe Evariste Somda zlato v tujino odvažajo z letali. Uslužbenci carine poskušajo to preprečiti, saj je država s tem prikrajšana za milijone evrov prihodkov. Mednarodna krizna skupina, v Bruslju delujoča skupina strokovnjakov, je pozvala ZAE, naj poostrijo zakonodajo za trgovino z zlatom in s tem preprečijo, da bi jo izrabljali za financiranje terorizma. Neki višji funkcionar ZAE je dejal, da je zakonodaja njegove države ustrezna in v skladu z mednarodnimi standardi.

Operacija Ognjeni vihar

Burkinafaška vlada se trudi imeti militante pod nadzorom. Lanskega januarja so rudarji poročali, da je vojska s helikopterjev metala letake s pozivom rudarjem, naj zapustijo najdišča okoli Kabonge. Naslednji mesec so oborožene sile med letalskimi napadi in drugimi akcijami tam ubile 30 islamistov. Vlada je prepovedala rudarjenje v majhnem obsegu na vzhodu in na večjem delu severa Burkine Faso. Vladne sile so izvedle šesttedensko ofenzivo, poimenovano operacija Firestorm (Ognjeni vihar), da bi znova vzpostavile nadzor na vzhodu države. General Moise Miningou, poveljnik burkinafaških oboroženih sil, je na tiskovni konferenci sredi lanskega aprila razglasil, da je "bila operacija uspešna". Podobno akcijo, poimenovano operacija Uprooting (Izkoreninjenje), je vojska maja izvedla še na severu države. Kljub temu je bilo v nasilju, povezanem z džihadističnimi skupinami, v teh regijah od junija naprej ubitih več kot 500 ljudi.
Po lanskem septembru so islamisti zasedli najmanj 15 rudnikov na vzhodu Burkine Faso, s čimer so prevzeli nadzor nad izkopavanjem in prodajo zlata, pravi Mahamadou Savadogo, varnostni svetovalec in nekdanji pripadnik burkinafaške žandarmerije, ki preučuje uporniške skupine. Izkopavanje zlata kljub vladni prepovedi poteka naprej, zlasti na tistih območjih, kjer delujejo islamisti.
Oktobra je bilo v napadu džihadistov na nezakonit rudnik zlata v severni provinci Soum ubitih dvajset ljudi. Trenutno ni jasno, kdo nadzira Kabongo, rudnik blizu rezervata za divje živali ob Sahelu. "Kabonški gozd je ogromen, zato ne moremo izključiti možnosti, da so se morda nekateri islamisti umaknili in skrili vanj, da se bodo lahko pozneje vrnili," je ocenil minister za varnost Ousseni Compaore.