Miša Pušenjak
Letošnje poletje je spet posebno. Prav zato v vrtnarstvu težko pišemo recepte, datume in navodila, saj je vsako leto malo drugače. Velja, da je skrb za zemljo največ, kar lahko naredimo, da se prilagodimo vremenskim razmeram. V zadnji letih se je v Sloveniji (spet) razširila želja po pridelavi lastnega semena. Ta prizadevanja globoko podpiram, a menim, da bi morali ljudje o tem vedeti veliko več kot zdaj. Prav tako je to težko dobro narediti v kombinaciji s pridelavo vrtnin za prehrano. In ne nazadnje, naša klima za ta namen ni ravno idealna. A seme paradižnika si dejansko lahko pridelamo sami.
Kaj smo posadili
Na tržišču semen in sadik danes najdemo veliko hibridnih sort. Z njimi ni prav nič narobe, čeprav vas skušajo nekateri vztrajno prepričati o tem. Upam, da ste si tudi na tem mestu to že prebrali. Res pa je, da semena hibridov nima smisla pobirati oziroma bo iz njega zraslo nekaj drugega, kot bi pričakovali. Gre za to, da je v semenu hibrida najpogosteje združena dednina dveh najpogosteje različnih staršev. V prvi generaciji (to je seme, ki ste ga kupili, in zato je označeno s F1) dobimo vedno to, za kar je bila sorta vzgojena. V drugi generaciji pa se dedne lastnosti razdelijo med potomce čisto po naključnem vzorcu. Zadnjih nekaj let opažam, da je eden izmed staršev pogosto češnjevec, verjetno zato, ker ima zelo močno gensko zasnovo za ustvarjanje grozdov. Zelo veliko rastlin iz semena hibridov ima v naslednjem letu drobne, češnjeve plodove. Torej, najprej je treba vedeti, kaj sploh razmnožujemo. Sorte pa s semenom razmnožujemo brez težav.
Razmnoževanje najlepših in najboljših
Vedno odberemo plodove najlepših, najbolj zdravih rastlin. Druga pomembna naloga je, da ves čas spremljate posevek. Zapomnite si, katere rastline so bile ves čas najbolj zdrave, močne, hitre in najlepše. Opazujte število plodov, potrebe po hranilih, vsekakor bodite pozorni na vse nenormalne lastnosti in barve, saj gre lahko za virusne okužbe, ki se prenašajo tudi s semenom. Taka rastlina ni primerna za razmnoževanje naprej. Ker je paradižnik v veliki meri samooprašen, to pomeni, da se oprašuje s cvetim prahom celo iz istega cveta, se lastnosti rastline zelo močno prenašajo naprej. Zagotovo si želite vsako leto odpornih, zdravih rastlin. Velik del teh lastnosti je deden, torej se prenaša preko potomcev (semena) naprej. Jaz bi za odbrane rastline skrbela morda še nekoliko bolj kot za preostali posevek. A v Sloveniji ljudje že tako pretirano skrb in energijo poklanjajo paradižniku, zato mogoče to opozorilo ni vedno nujno potrebno.
Drugi korak v pridelavi lastnega semena je vedno pozitivna odbira, razmnoževanje najlepših, najboljših osebkov. Na srečo pri paradižniku to še ne boli tako hudo kot pri nekaterih drugih vrtninah, saj je za povprečno družino običajno povsem dovolj, da poberemo seme enega plodu ali največ dveh.
Poberemo prve plodove
Ko smo odbrali rastline, ki imajo najboljše lastnosti, se lotimo pobiranja semena. Na teh rastlinah je treba seme hitro pobrati. Naj vas opozorim, to pa je včasih nekoliko težko, da za seme poberemo vedno prve plodove. Zakaj, me boste vprašali, saj komaj čakamo prvi domači pridelek. Razlogov je več. Prvi je ta, da z dosledno odbiro prvih podov lahko sčasoma pridete do nekoliko bolj zgodnje sorte. Tega vam sicer ne obljubljam zagotovo, a možnost je. Namreč, kdaj na rastlini dozori prvi plod, ni odvisno samo od genetike, ampak tudi od klimatskih razlogov, ravnanja s sadikami, časa sajenja ...
Potrebna je fermentacija
Doslej napisano vam je verjetno znano in logično. Zelo veliko pa vas ne ve, da je za dobro, dolgotrajno in uspešno hranjenje semena potrebna fermentacija. Z njo odstranimo sluz, ki se nabere okoli semena in ga ščiti pred zunanjimi težavami, a hkrati tudi zavira kaljenje in krajša življenjsko dobo semena.
