Ker se zdaj verjetno tudi vaša glava vrti kot Zemlja, odgovorimo najprej na vprašanja, ki se nanašajo nanjo. Zemlja se okoli svoje osi zavrti vsakih 24 ur, ali če smo natančnejši, vsakih 23 ur, 56 minut in štiri sekunde. Obseg Zemlje znaša 40.070 kilometrov. Če torej prepotovano razdaljo delimo s časom, to pomeni, da se naš planet vrti s hitrostjo 1670 kilometrov na uro.
Na blogu z naslovom Ask an Astronomer (Vprašaj astronoma), ki ga pišejo astronomi z Univerze Cornell v Ithaci v ameriški zvezni državi New York, je mogoče prebrati, da Zemlja kroži okoli Sonca s hitrostjo približno 110 tisoč kilometrov na uro. Znanstveniki so to izračunali tako, da so razdaljo, ki jo Zemlja prepotuje okoli Sonca, delili s časom, ki ga potrebuje, da prepotuje to razdaljo (obhodni čas Zemlje po orbiti okoli Sonca je 365 dni).
Da bi izračunali razdaljo, ki jo Zemlja prepotuje okoli Sonca, so morali znanstveniki ugotoviti le, kolikšen je obseg krožnice. Vemo, da je Zemlja od Sonca v povprečju ves čas oddaljena približno 149,5 milijona kilometrov, in vemo, da potuje po pretežno krožni poti (pravzaprav je bolj eliptična, vendar je to lažje izračunati z enačbo za obseg kroga). Ta razdalja med Soncem in Zemljo je polmer kroga. Da bi izračunali obseg tega kroga, uporabimo enačbo dva krat pi krat polmer oziroma dva krat 3,14 krat 149,5 milijona kilometrov. Ko izračunamo obseg (razdaljo, ki jo Zemlja prepotuje okoli Sonca), lahko izračunamo tudi hitrost, s katero potuje.
Premika pa se tudi sončni sistem, katerega del so naše Sonce in vsi objekti, ki krožijo okoli njega. Lociran je na Mlečni cesti, ki kroži okoli središča galaksije. Znanstveniki vedo, da Mlečna cesta kroži okoli središča galaksije, na podlagi opazovanj drugih zvezd, pojasnjuje Katie Mack, teoretična astrofizičarka z državne univerze Severne Karoline. Da se zelo oddaljene zvezde premikajo, se nam zdi zato, ker se sončni sistem premika v primerjavi z relativnim položajem teh zelo oddaljenih zvezd. "To bi lahko pojasnili tudi z naslednjo primerjavo: ko začnemo hoditi, vemo, da se premikamo, ker se tudi zgradbe, mimo katerih hodimo, premikajo mimo nas in ostajajo za nami," pravi Mackova. Če gledamo nekaj bolj oddaljenega, kot je denimo gora na obzorju, se ta premika počasneje, ker je bolj oddaljena od nas kot zgradbe, vendar se še vedno premika glede na svoj položaj.
Med preučevanjem gibanja drugih zvezd glede na Sonce so znanstveniki ugotovili, da naš sončni sistem kroži okoli galaktičnega središča Mlečne ceste s hitrostjo približno 720 tisoč kilometrov na uro.
Potem je tukaj še cela Mlečna cesta, ki jo masivne strukture, denimo druge galaksije in jate galaksij, vlečejo v različne smeri. Tako kot lahko znanstveniki na podlagi relativnega premikanja drugih zvezd rečejo, da se naš sončni sistem premika, lahko relativno premikanje drugih galaksij uporabijo za ugotavljanje, kako hitro se po vesolju premika Mlečna cesta.
Čeprav se Zemlja ves čas premika, tega živa bitja na njej ne čutimo, in to istega razloga kot potniki na letalu ne čutijo, da se po zraku pravzaprav premikajo s hitrostjo več sto kilometrov na uro. Ko letalo vzleti, potniki čutijo pospeške, medtem ko se povečuje njegova hitrost na vzletni stezi in se končno dvigne v zrak; ta občutek je posledica hitro spreminjajoče se hitrosti letala. Toda ko letalo doseže svojo potovalno višino, potniki ne čutijo več, s kolikšno hitrostjo leti, ker se ta hitrost ne spreminja. Potniki ne čutijo hitrosti, ker se dejansko premikajo z enako hitrostjo in v enaki smeri kot letalo samo. Svojega premikanja in premikanja letala se lahko zavejo samo tako, da pogledajo skozi okno in opazujejo premikajočo se pokrajino.
Ljudje, medtem ko stojimo na površju Zemlje, ne čutimo njenega drvenja okoli Sonca, ker hkrati tudi sami z enako hitrostjo drvimo okoli Sonca, poroča New Scientist.
