Gregor Grosman
Izvajanja letalskih prevozov za voditelje držav in vlad se v različnih državah različno lotevajo. Ponekod visoki politiki in državniki uporabljajo kar javne linije, drugod polet zagotavljajo poslovna letala ali posebej opremljena potniška letala, s katerimi upravlja vojska posamezne države. Eno najbolj znanih predsedniških letal je gotovo Air Force One, letalo ameriškega predsednika, ki ga upravljajo ameriške zračne sile. Tudi ruski predsednik ima na voljo posebno letalo - tako kot nekateri drugi predsedniki evropskih držav. Na drugi strani avstrijski predsednik predsedniškega letala nima. Če mora na službeno pot odpotovati z letalom, uporablja večinoma redne letalske linije, najpogosteje v izvajanju letalske družbe Austrian Airlines. Še raje in vedno, ko je mogoče, pa Alexander Van der Bellen sede na vlak. Leta 1980 so menda bili načrti, da bi avstrijska vlada kupila letalo za VIP-potnike, spogledovali so se z avionom British Aerospace 146-100, ki bi ga ustrezno luksuzno opremili, a prevzema že pobarvanega in registriranega letala ni bilo. Posel so zaradi političnih pritiskov znotraj vlade preklicali.
Titovo letalo je leteči bik postalo
Predsednik nekdanje skupne države Jugoslavije Josip Broz Tito je v času svojega predsedovanja uporabljal več predsedniških letal, med njimi naj bi bili Douglas DC-6, Ilyushin Il-18, Sud Aviation Caravelle in Boeing 727, ki velja za eno najbolj razširjenih letal po svetu. Seveda je bila njegova notranjost precej predelana in razkošno urejena, Tito pa je imel na voljo dve identični, leta 1975 izdelani letali. Leta 1958 izdelani DC-6B, ki so ga dostavili letalski družbi JAT, je bil prav tako maršalovo letalo in ga je uporabljal zase in za svoje visoke goste. Med letoma 2001 in 2004 so ga v Salzburgu temeljito prenovili v za to posebej zasnovani tovarni - in je še vedno je del flote Flying Bulls. Velja za kraljevi dragulj omenjene flote, v njegovo restavracijo pa je bilo vloženih več deset tisoč delovnih ur. Od julija 2013 leti pod oznako OE-LDM in je hkrati edini DC-6B, ki je kdajkoli prejel avstrijsko registrsko oznako.
V Ukrajini skromni "vozni" park
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ima za delovne obiske tujine na voljo precej skromni nabor letal. Poleg pred dobrimi enajstimi leti v Ukrajini izdelanega Antonova An-148 z registrsko oznako UR-UKR, ki naj bi bil po informacijah Planespotters.net neaktiven od ruske invazije, ki se je pričela februarja lani, v zadnjem času vse polete opravlja z edinim Airbusom v floti. Podatki z interneta kažejo, da je vladni Antonov nazadnje letel 19. februarja 2022, parkiran pa je bil na letališču Boryspil International Airport v bližini Kijeva. UR-ABA je registracija aktivnega letala, s katerim Zelenski potuje po svetu. Gre za Airbus A319-100, ki je star 14,6 leta in ga ukrajinska vlada uporablja od junija 2010.
Tanker v zraku
Kako pa letijo člani britanske kraljeve družine in vladni predstavniki? Odvisno od okoliščin in razpoložljivosti imajo na razpolago širok nabor vojaških in civilnih letal in helikopterjev. Kralj Karel, tako kot kraljica Elizabeta pred njim, ima na voljo helikopterski prevoz TKHF (The King's Helicopter Flight, prej The Queen's Helicopter Flight), ki so ga vzpostavili 21. decembra 1998. Kralj leti s kraljevim helikopterjem Sikorsky S-76C++, ki so ga leta 2009 posodobili, zaradi večjega udobja potnikov pa je opremljen z zgolj šestimi sedeži. Buckinghamska palača je oktobra lani iskala novega pilota in kopilota za kralja, ki bosta nameščena v bazi RAF Odiham, kakšnih 40 kilometrov od Londona. Kandidatom so obljubljali konkurenčno plačo in pet tednov dopusta, od njih pa so zahtevali tudi komunikativnost in odprtost za "samozavestno navezovanje stikov z različnimi ljudmi". V letu 2021 so s takrat še kraljičinim helikopterjem opravili 179 poletov, ki so monarhijo stali okoli 900 tisoč funtov.
VIP RAF Voyager z nazivom Vespina in vojaško oznako ZZ336 pa označuje prilagojen in najbolj prestižno opremljen Airbus A330 MRTT Kraljevih letalskih sil. Bolj kot izjemno udobni sedeži v potniški kabini je gotovo zanimiva tehnična opremljenost letala in njegove komunikacijske zmožnosti. Predlog za zagotovitev namenskega VIP-transportnega letala za vladno in kraljevo uporabo je prvi predstavil premier Tony Blair leta 1998, ki je za poimenovanje letala predlagal Blair Force One - kot šalo na račun ameriškega Air Force One. Marca 2009 je britanski vladni vrh želel kupiti 12-sedežno zasebno poslovno letalo, ki bi stalo sedem milijonov funtov, a so zaradi gospodarske recesije nabavo ustavili. Konec leta 2015 se je vlada odločila za predelavo in nadgradnjo potniškega letala, ki je bila zaključena leto pozneje in je stala deset milijonov funtov. Prvi je z letalom na delovni obisk v Varšavo s Cam Force One, kot so letalo takrat poimenovali, poletel takratni premier David Cameron. Junija 2020 pa je premier Boris Johnson ukazal letalo pobarvati v barve združenega kraljestva: rdečo, belo in modro. Četudi je letalo od leta 2016 luksuzno opremljeno, so kraljeve letalske sile vztrajale, da se še naprej uporablja za prevoze vojaškega osebja in kot "bencinska črpalka v zraku" - za natakanje kerozina za lovska letala lightning in typhoon.
Manj prostoren, bolje opremljen
Konrad Adenauer se imenuje nemško predsedniško letalo, s katerim, kot z vsemi drugimi vladnimi letali, razpolaga in jih vzdržuje 1. divizija letalskih sil nemškega letalstva. Prvo letalo v barvah nemške zastave (na trupu je imelo črto v črni, rdeči in zlati barvi) z imenom Konrad Adenauer je bil Airbus A310-304, ki je bilo v uporabi med letoma 1990 in 2011. Nasledil ga je nekdanji Lufthansin Airbus A340-313, katerega notranjost so povsem prilagodili potrebam nemške vlade. V letalu so tako tudi spalnice, da pridejo visoki predstavniki na cilj spočiti, vgrajena pa je tudi vrsta varnostne in komunikacijske tehnologije, v uporabi pa je od aprila 2011. Letalo ima doseg 13.500 kilometrov, v njem pa je prostora za 143 potnikov. Po potrebi je mogoče letalo preoblikovati tudi v letečo intenzivno bolnišnico, sredi leta 2013 pa so v ZDA letalo nadgradili z laserskim sistemom za zaščito pred raketnim napadom. Aktualno nemško vladno letalo je sicer Airbus izdelal leta 2000, prvih devet let pa je letalska družba Lufthansa z njim opravljala linijske polete.
Trenutno pa je na letališču BER (Berlin Brandenburg Airport) stacioniran A350-900XWB, ki so ga pri nemškem obrambnem ministrstvu označili za najmodernejše državno letalo na svetu. Avgusta 2020 je Lufthansa Technik nemškim oboroženim silam predala prvega od treh naročenih letal, ki so ga poimenovali Kurt Schumacher. Drugo letalo, poimenovano Konrad Adenauer, je prispelo konec marca 2021, obe omenjeni letali pa sta nasledili tehnološko "zastarela" modela A-340. Tretji novinec je Theodor Heuss. Notranjost vladnega letala je razdeljena na dva dela - do enega imajo dostop le politični veljaki, drugi del pa je namenjen spremljajoči delegaciji. Del potniške kabine je preoblikovan v spalnico, opremili so tudi kopalnico, uredili konferenčno sobo, pisarne in prostor za medicinsko oskrbo. V letalu naj bi bilo vgrajenih 16 ton materiala in položenih več kot 50 kilometrov kablov. Nemško obrambno ministrstvo pravi, da njihovo letalo sicer ni tako prostorno kot ameriški Air Force One, je pa bolje opremljeno.
Shepherd One je urbani mit
Nacionalna italijanska letalska družba Alitalia, ki je od leta 2021 v stečaju in jo je nasledila ITA Airways, je tradicionalno prevoznik papeža na njegovih poteh v tujino. Praviloma ga na najetem letalu spremljajo tudi novinarji, eden teh, Reutersov dopisnik iz Vatikana, Philip Pullella, je s papežem letel skoraj 140-krat od leta 1982. Pullella razkriva, da je zmotno poročanje mnogih medijev, ki pišejo, da se letalo, s katerim leti papež, imenuje Shepherd One. Notranji leti papeža se namreč številčijo in dodajajo poimenovanju papeški let (italijansko "volo papale"). Največji popotnik med papeži je bil Janez Pavel II., ki je obiskal 129 držav v 27 letih, ko je bil na čelu Rimskokatoliške cerkve. Za pot iz Vatikana do letališča in za krajše razdalje pa ima papež na razpolago helikopter italijanskih zračnih sil, model AgustaWestland AW139. V Vatikanu sta dva heliporta, eden v zahodnem delu države, drugi na jugu.
Vatikan za polete papeža najema letalo nacionalnega letalskega prevoznika.
Ni mu treba pristati
Boeing v okviru programa VC-25B razvija novo predsedniško letalo Air Force One, za dobavo dveh identičnih letal pa bodo ZDA odštele okoli štiri milijarde dolarjev. A to je bila prvotna ocena. Že leta 2021 smo pisali, da pričakujejo vsaj 30-odstotno povišanje. Letali naj bi bili pripravljeni za uporabo leta 2025, zgraditi pa bodo morali tudi nova hangarja zanju v zračni bazi Andrews v Marylandu. Prvi je z Boeingovim predsedniškim letalom letel predsednik Franklin Delano Roosevelt, katerega predsedniški mandat je trajal od marca 1933 do aprila 1945. Obrambno ministrstvo, ki skrbi za prevoz predsednikov, je leta 2016 sprejelo odločitev, da je treba obstoječi letali 747-200s (VC-25A), ki sta trenutno v uporabi, zamenjati z novejšimi. Odločili so se za model Boeing 747-8.
Oznako Air Force One sicer dobi vsako letalo, s katerim potuje ameriški predsednik, Marine One pa je oznaka helikopterja, v katerega predsednik običajno sede na zelenici pred Belo hišo. Predsedniško letalo lahko preživi jedrski napad, posebna zaščita na oknih in trupu pa preprečuje, da bi sevanje prodrlo v notranjost potniške kabine. Zaščiteno je tudi pred elektromagnetičnim pulzom, ki bi sicer lahko poškodoval občutljivo elektroniko na krovu letala. Kerozin za letalo je mogoče dotočiti v zraku, elektronske naprave ščitijo letalo pred raketnim napadom, motijo radar, vsa komunikacija pa poteka preko zaščitenih kanalov. Na letalu je polno opremljena ambulanta, veliko drugih posebnosti pa ni znanih javnosti.
Leteči Kremelj
Ameriški Air Force One mnogi primerjajo s predsedniškim letalom ruskega predsednika. Vladimir Putin potuje s štirimotornim Iljušinom Il-96-300PU, ki je precej nadgrajena osnovna različica. Mnogi poročajo, da naj bi za vsako Putinovo pot vzleteli dve identični letali, da bi tako zmedli morebitne napadalce in da Putin zaradi okvare letala ne bi kje obtičal, krožijo pa tudi govorice, da naj bi pred vsako potjo pripravili štiri letala, med katerimi ruski predsednik naključno izbere dve. Oznaka letala je Leteči Kremelj, njegova izdelava pa naj bi stala 500 milijonov dolarjev. Ima posebno antiradarsko prevleko in zaščito pred raketnim napadom.
Slovenski falcon
Slovensko vladno letalo Falcon 2000 EX lahko za protokolarne prevoze za uradne in delovne obiske v tujini uporabljajo državni organi, ki so navedeni v sklepih vlade, pa tudi predsednik RS, predsednik državnega zbora, predsednica vlade, predsednik državnega sveta, predsednik ustavnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, varuh človekovih pravic in člani vlade Republike Slovenije. Falcon se lahko uporablja tudi za druge prevoze za potrebe državnih organov, cena ure letenja pa je 3270 evrov brez DDV. V letu 2022 je bilo s falconom opravljenih 144 letov, leta 2021 pa 355.
Gre za letalo poslovnega razreda, katerega največja hitrost je 0,85 macha, doseg je 7000 kilometrov, 20,23 metra dolgo letalo z razponom kril 19,33 metra pa lahko leti na največji višini 14.300 metrov. Ob treh članih posadke je v falconu prostora za deset potnikov. Letalo lahko pristaja in vzleta na pristajalnih stezah dolžine 1500 metrov. Letalo se uporablja tudi v sistemu ATARES in za prevoze VIP-oseb na podlagi dvostranskih dogovorov z državami članicami Nata in EU ter za potrebe Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.
Notranjost letal naj bi bila prevlečena z belim usnjem in furnirjem orehove barve z zlatimi poudarki. V zasebni spalnici ima predsednik na voljo zakonsko posteljo, en prostor je urejen kot konferenčna soba za do deset udeležencev. Na letalu so našli prostor tudi za sobo za fitnes. Predsedniška kopalnica naj bi bila luksuzno opremljena, v njej je po poročanju tujih medijev zlato pomivalno korito, pozlačena straniščna školjka in bide. Prvo predelano in prilagojeno predsedniško letalo je uporabljal Boris Jelcin, aktualno pa je to peto letalo ruskega predsednika.
