Bojan Tomažič
Glasbenica je, se predstavi Majda Eržen Novak, in muzikologinja na oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki pomaga pri glasbeni vzgoji učiteljev, študente uči tudi tehnike klavirske igre, piše strokovne članke, recenzije, spremne besede, ustvarja umetniška dela, skrbi za koncerte. "Od nekdaj sem uživala v glasbeni, besedni in upodabljajoči umetnosti, vzgojena sem v tem duhu. Od malega sva predvsem z očetom hodila na koncerte, v gledališče in na razstave. To ostane. To je duševna hrana, brez nje ne morem." Najbolj uživa v glasbi - in čeprav obožuje Bacha, Debussyja, Mahlerja, najde veliko lepega tudi v drugih zvrsteh. "Tudi drugje je nekaj, kar poboža dušo in srce."
Kot skladateljica ima dve posebej uspešni zbirki otroških pesmi Mehurčki in Brinine pesmi, pesmi so tudi v pravljicah, ki jih po desetletjih branja z užitkom in uspehom piše. Njene lisičje pravljice so bile izbrane za legendarno radijsko oddajo Lahko noč, otroci. Čas pred prihodom decembrskih mož z darili pa je prinesel njeno novo pravljično knjigo Dogodivščine lisičke Viktorije. Najlepša in najpomembnejša oseba v gozdu - po svojem mnenju - zjutraj pomiga s prsti in tako zehajoče izvaja jutranjo telovadbo. Po nasvetu strokovnjakinje kune Fani mora prste migati naprej in nazaj, pretegniti vrat, sedemkrat globoko vdihniti in se pri tem držati za nos. "Ko sem se v otroštvu naučila brati, sem ure in ure s knjigami sedela za pečjo in jih brala." V spominu ji je ostalo, ko ji je oče kupil Slovenske narodne pravljice in pripovedke z Gasparijevimi slikami. "Očarana sem se umaknila v svoj svet in uživala v njem."
Z dogodivščinami lisičke Viktorije v praznični čas.
Zverinica s človeškimi lastnostmi
Piše o lisičkinih dogodivščinah v družbi z drugimi gozdnimi živalmi. "Lisica mi je zelo simpatična, ima kup človeških lastnosti, ki so koristne v vsakdanjem življenju. Kdo ni rad lep, pameten, prefrigan, tudi dobrosrčen ... in zna vedno dobro poskrbeti zase!" Tudi je ne vrže s tira, če se ji kakšna stvar izpridi in konča drugače, kot si je zamislila. "Saj res ni konec sveta, če nismo vedno prvi, najlepši, najboljši. Takšno je vendar življenje in kljub temu - ali pa prav zato - je lepo. Otroci in odrasli lahko v pravljicah spoznamo, da življenje ni tekmovanje, ampak niz drobnih vsakodnevnih lepih trenutkov, kot je na primer pitje kavice iz najljubše skodelice in grizljanje svežega rogljička," poudari Majda Eržen Novak, da to seveda sklepa po sebi.
V pravljice se je mogoče tudi zateči, sama je to počela. "Predvsem takrat, ko mi je bilo mogoče hudo ali pa sem iskala neko varnost, ki je v realnem svetu nisem našla. Rada sem bila dobra vila in reševala svet, bila sem pravičen kralj in delila zlatnike. Rada sem bila dobra čarovnica in začarala hudobne mačehe in druga kruta bitja. Ali pa sem bila neizmerno žalostna, tudi po več dni, ko sem prebirala Andersenovo Deklico z vžigalicami. Še zdaj mi gre na jok, ko pomislim nanjo."
V pravljice je mogoče tudi pobegniti, "takrat ko mi je res dovolj tega današnjega sveta, polnega sovraštva, vojn, krivic, prevar. Grozno je. In na to nimam vpliva. Ali pa ga imam. Otroke in vse, ki radi berejo, povabim v lepši, prijaznejši in čaroben svet. V svet pravljice."
Lisičke Viktorije ni pisala samo za osnovnošolske otroke. "Pisala sem jo z željo, da v svet pravljice povabim poleg otrok tudi odrasle in vse ljubitelje lepe besede. Knjiga z lepimi ilustracijami Hane Nekrep bo obogatila in polepšala vsak dom, kjer so ljubitelji besedne, glasbene in likovne umetnosti."
V tiskarni pa je že pravljica Božič lisičke Viktorije, na pisalni mizi pa ima Coprnico Pavlo, dela tudi osnutke gledališke igre o lisički Viktoriji. "In cel kup pesmic imam že napisanih," ne pozabi na glasbo.
