Knjižnice so še vedno ljudske: "Ni bilo dovolj samo prilagajanje spremembam, ampak je bilo treba poiskati nove rešitve''

V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost na 274 mestih, 13 je potujočih knjižnic, tako imenovanih bibliobusov, ki na več kot 700 postajališčih oskrbujejo prebivalce s knjigami. "Pred nekaj leti narejena raziskava je pokazala, da želijo občine, ki so ustanovitelji in financerji knjižnic, takšno knjižnično mrežo obdržati, saj so knjižnice ljudske ustanove, namenjene in dostopne vsem ciljnim skupinam prebivalcev in s svojim poslanstvom eden od temeljev demokracije in povezovanja med ljudmi in med ustanovami," pravi Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic Slovenije. "Knjižnice so najpomembnejši promotor knjige, pismenosti, branja in vseživljenjskega izobraževanja, vse našteto pa je temelj, na katerem stoji uspešna družba."

Podatki resda kažejo, da število izposojenega knjižničnega gradiva in število obiskov ljudi v knjižnicah v zadnjih petih letih nekoliko upadata, vendar jim to ne zmanjšuje pomembnosti, prej nasprotno. "Trend upadanja, s katerim se vsa Evropa srečuje že dlje časa, opažamo pri nas šele v zadnjem obdobju. Način življenja, digitalni okupatorji našega časa, razporeditev delovnega časa skozi ves dan, zelo visok odstotek zaposlenih žensk v primerjavi z večino drugih evropskih držav - ženske praviloma več berejo kot moški - so samo nekateri razlogi za takšno stanje. Zato je nujno potrebno, da kot družba poudarjamo pomembnost pismenosti in branja ter se tega na vseh nivojih ves čas zavedamo in to spodbujamo. Stališče, da je branje predvsem stvar knjižnic, je zelo zmotno."

Knjižnice so v zadnjih dveh desetletjih doživele veliko sprememb tudi zaradi digitalizacije. "Ni bilo dovolj samo prilagajanje spremembam, ampak je bilo treba poiskati nove rešitve, poti in načine izvajanja našega poslanstva. To je bil in je še vedno izziv," pravi. Epidemiološke razmere so seveda nekaj posebnega, in ker gre za bolezen, seveda niso spodbudne. "Kljub temu da smo se v knjižnicah dobro prilagodili digitalnemu svetu in tudi drugim spremembam, ki oblikujejo knjižnične storitve, so storitve okrnjene, izvajamo jih v intervalih in prilagojeno razmeram ter obenem iščemo poti, kako ostati na razpolago uporabnikom. Naš adut je spoštovanje posameznika in njegovih individualnih potreb."

Potrebno je veliko iznajdljivosti, da ob spoštovanju ukrepov proti širjenju virusa ohranjajo stik z bralci. "Knjižničarji že nekaj let gradimo različne e-vire, kot so na primer domoznanski portal Kamra, portal o dobrih knjigah Dobreknjige.si, biografski leksikon o znanih Slovencih Obrazi slovenskih pokrajin, knjižnice pa ponujajo tudi različna druga e-gradiva, med katerimi so najpomembnejše e-knjige, ki jih v knjižnicah izposojajo preko portala Biblos. Tudi izposoja fizičnih knjig poteka na različne načine tako rekoč ves čas od začetka epidemije. Knjižničarji so prav tako ves čas dostopni po telefonu in uporabnikom pomagajo pri vsakdanjih aktivnostih, ki zahtevajo različne vrste pismenosti."

V prvem, spomladanskem valu epidemije, ko so bile knjižnice zaprte, so pričeli izposojo po pošti in takoj zatem tako imenovano brezstično izposojo, pri čemer uporabnik pred knjižnico brez stika s knjižničarjem prevzame vnaprej pripravljeno gradivo. "Nekatere knjižnice, ki imajo za to pogoje, so knjige razvažale po domovih. Knjižničarji so vstopili v domove tudi z digitaliziranimi dogodki, ki so jih izvajali kot prireditve, le s to razliko, da pred kamero, ne pred publiko. Ti dogodki so na spletnih straneh knjižnic, ki so jih pripravile, še vedno dostopni in mogoče si jih je ogledati od koderkoli v Sloveniji."

Potem ko se je Slovenija poleti za kratek čas vrnila v normalen način življenja, so knjižničarji opazili, kako zelo ljudje pogrešajo fizično knjigo, torej knjigo na papirju. Knjižnice so bile zelo obiskane. "Število izposojenih knjig v poletnih mesecih je bilo za samo nekaj odstotkov nižje kot v istem času v preteklem letu, čeprav so knjižnice še vedno delovale z omejitvami, zaprte so bile čitalnice, ni bilo dogodkov in bibliopedagoških dejavnosti, nekaj časa ni bilo mogoče dostopati do knjižnih polic."

Dober odnos do fizičnih knjig pri Slovencih ni posebnost, saj raziskave in rezultati kažejo, da podobno ravnajo bralci tudi drugod po svetu. "Kakor so e-knjige odlična možnost za takšne čase, kot je epidemija, je za večino ljudi, ki berejo, še vedno knjiga na papirju na prvem mestu."

Obeležitev letošnjega dneva splošnih knjižnic je bila seveda času primerna. "Na dan splošnih knjižnic, ki je vsako leto 20. novembra, se knjižničarji običajno srečamo in nagradimo najboljše med nami. Letos sta nagrajenki za najboljše projekte pri delu z uporabniki Knjižnica Medvode in Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ki sta takoj ob izbruhu epidemije že v marcu zelo domiselno poiskali poti do svojih uporabnikov. Štiri knjižnice so prejele nagrade za strokovno delo: Valvasorjeva knjižnica Krško, Knjižnica Brežice, Knjižnica Laško in Knjižnica Sevnica." Letos bo vse virtualno. "Ob prazniku pa je naše sporočilo vseeno takšno kot vedno: knjižnice povezujemo in smo zaradi ljudi," je pogovor sklenila Vesna Horžen.