V prvem delu nas pot vodi po dolini ob Dravinji, od koder se vzpnemo na Dravinjske gorice, kjer na Ptujski Gori stoji eno naših najpomembnejših svetišč. Zadnji del vožnje poteka po ravnem Dravskem polju do reke Drave, kjer izlet zaključimo v zakladnici tisočletij, na Ptuju.
Reka Dravinja izvira visoko pod Roglo na Pohorju. Na svoji dobrih 60 kilometrov dolgi poti do zlitja z Dravo vijuga po dolini med Bočkim hribovjem s Halozami na desni strani in nizkimi Dravinjskimi goricami na levi strani. Na tej poti se ji pridružijo številni pohorski potoki, tako da lahko po obilnih padavinah naraste v mogočen vodni tok, ki prestopi bregove, podira vse pred sabo in celo ugaša življenja.
Dolinica pod Bočem
Začetni del poteka v senci mogočnega Boča. Poljčane, kjer je izhodišče, so se razvile na nekoliko razširjenem delu doline ob Dravinji, kamor se stekajo ceste iz Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic in Majšperka. Sami izberemo slednjo, saj nas popelje navzdol po Dravinji. Cesta se sicer drži levega brega, vendar nas že takoj na začetku ozka dolinica pod Bočem premami, da čez most zavijemo na nasprotni breg v Studenice. Za majhno vasico, stisnjeno med strma pobočja, se prikaže nenavadno velika cerkev. Pogled od blizu razkrije, da na odmaknjenem mestu stoji nekdanji samostan dominikank. Z izjemo cerkve je v slabem stanju, saj od razpusta konec 18. stoletja počasi propada. Samostan se je razvil ob močnih kraških izvirih, ki so kraju dali ime.
Pod gozdnatimi Halozami
Po povratku na levi breg se ponovno posvetimo Dravinji in njeni dolini, ki se vije pod gozdnatimi Halozami. Z modernimi zamislimi o urejanju narave so tudi to reko regulirali in marsikje za ceno izgubljene pestrosti življenja vzpostavili "red in disciplino". Voda tu pregledno in kontrolirano teče po umetnih strugah, brez čudnih okljuk, kjer se v goščavi skrivajo kače, kuščarji in podobni zmaji. Red pač mora biti: ravna struga in preorane njive na obeh bregovih, od vsega drugega pa tako ni koristi?
Da pa ne bomo izločili vsega žolča ob razglabljanju o politiki kmetijstva in urejanju voda, se povrnimo v kulturne sfere, saj nas cesta mimo Makol pripelje pod travnato vzpetino, kjer s svojo nežno modro barvo nase opozarja dvorec Štatenberg. Okoli dvorca je razkošen park z ribnikom, notranjost pa je zanimiva predvsem zaradi bogato poslikane glavne dvorane. Dvorec je imel tudi srednjeveškega predhodnika. Grad Štatenberg, v katerem je gospodoval iz velikega kmečkega upora znani graščak Tahi, je stal vrh strmega haloškega griča na nasprotnem bregu in bil po izgradnji dvorca prepuščen uničenju.
Na robu Dravskega polja
Pod Štatenbergom sledimo Dravinji do Majšperka, središča srednjega dela Dravinjske doline, kjer se odcepijo ceste v Haloze in cesta proti Ptuju. Slednji sledimo tudi mi. Vzpne se na nizko sedlo v Dravinjskih goricah, ki jih v tem delu imenujejo Savinsko. Pomemben prehod iz Dravinjske doline na Dravsko polje je nekoč varoval mogočen majšperški grad. Danes o njegovem obstoju pričajo samo še skromni ostanki.
Nedaleč od gradu so na vzpetini nad prevalom konec 14. stoletja postavili veliko Marijino cerkev, ki ji pripisujejo prvenstvo med vsemi gotskimi spomeniki na Slovenskem. Pri tem skladno sodelujejo arhitektura, kiparstvo in slikarstvo. Znamenit je predvsem kamniti relief Marije Zavetnice s plaščem. Veličastni videz cerkve pa poudarja markantna lega na robu Dravskega polja. V zavetju cerkve, ki je bila zaradi turške nevarnosti obdana s taborskim obzidjem, je nastalo tudi nekdaj pomembno trško naselje.
Pod Ptujsko Goro
V gričevju Savinskega in na ravnini pod njim pa je bilo živahno že dve tisočletji pred postavitvijo mogočne cerkve. Tu je bila namreč staroželeznodobna naselbina s številnimi gomilnimi grobišči. Sredi melioriranega Podloškega polja pod Ptujsko Goro je ohranjena in za ogled urejena skupina petih gomil, v katerih so poleg kosti našli številne grobne dodatke.
Ravna cesta nas vodi z obrobja Savinskega čez ravnino ob Dravi. Spremljajo nas obcestne ravninske vasi Lovrenc, Apače ter Zgornja in Spodnja Hajdina. Ponekod nas iz gnezda na vaškem daljnovodu pozdravi štorklja. Ne moremo se izogniti velikim perutninskim farmam, ki jih je vse polno okoli Ptuja. Le od daleč vidimo dele velikega kompleksa tovarne aluminija v Kidričevem, ki se skriva v gozdu sredi Dravskega polja. S tem je zaokrožena podoba o Dravskem polju, ki se za nas konča ob Dravi. Na nasprotnem bregu široke reke, ki je tu zajezena v jezero, stoji pod gradom starodavno mesto Ptuj.
Na končni postaji
Že vse od najstarejših obdobij prazgodovine je bilo pod izrazito vzpetino ob reki, kasneje pa na njej utrjeno naselje. Domačini se radi pohvalijo z arheološkim bogastvom, saj kjerkoli zasadijo lopato v zemljo, naletijo na ostanke iz davnine. Pozornost pa najbolj pritegne mogočen srednjeveški grad. Pod njim se ob ozkih mestnih ulicah stiskajo zanimive meščanske hiše, svoje pa k zanimivosti dodajo še minoritski in dominikanski samostan ter cerkev svetega Jurija. Dovolj tehtnih razlogov, da se skozi stari del mesta podamo na grad, kjer z ogledom muzejskih zbirk dopolnimo predstavo o najlepšem slovenskem mestu, kot upravičeno mnogi pohvalijo Ptuj, ki je tudi končna postaja našega kolesarjenja.
Zanimivosti ob poti
1. Samostan Studenice
2. Grad Štatenberg
3. Cerkev na Ptujski Gori
4. Gomilno grobišče Podlože
5. Srednjeveški Ptuj
