Boljše o miru, ki se je očitno končal, kot o vojni, ki se je žal začela. Ne nazadnje On na tem prostoru že sedem let tako globoko premišljuje in meditira, da s 600 besedami odmisli vse drugo okrog sebe ter "hodi" vase, prav s športom pa je prav v tem časopisu tudi začel.
Ker je zima in okno moje domače pisarne tako dobro vidi, da lahko preštevam smučarje na Snežnem stadionu, bi lahko meditiral tudi o Pohorju. Ne nazadnje lepo vidim, kdaj Poštela vozi, kdaj pa ne, sosed, ki podaja sedeže na Stolpu, pa mi tudi poroča, kako ga zebe. Torej bi lahko meditiral o Pohorju, ko je bila na šestki takšna gužva, da je morala ustaviti še pred telefonsko govorilnico, saj se je tam začela vrsta za gondolo. Danes pa je vrsta sicer že pri Lipi, a zato, ker so Kitajcem pred vhodom skopali takšno luknjo, da avtomobili potrebujejo semafor, preden lahko kupijo vstopnico za parkiranje pod Pohorjem. Lahko bi torej meditiral o tem, zakaj jih vse manj s Pohorja smuča navzdol, vse več pa jih hodi navzgor.
Ker sem v tem časopisu iz športnika napredoval v mestnega komunalca, bi lahko tudi o mariborski komunalni politiki. Ne nazadnje zadnje čase, vedno ko sprehajam psa in labode po Lentu, srečam župana, ki nekaj meri in preklada. Kaj se dogaja na Lentu, kjer je vsako leto sicer trgatev najstarejše trte na svetu? Bo tam še vedno mestno parkirišče ali končno dravsko sprehajališče, ali bo Festival Lent ali pa bo Festival brez Lenta, bo brv ali pa tudi vodna zavesa, bomo končno na Lent lahko ponosni ali pa še bolj žalostni, ker v srčiki našega mesta spet nismo našli praznega parkirnega mesta?
Ker se v tem časopisu sicer že vse življenje podpisujem s polnim imenom, a "zaslovel" sem vseeno pod psevdonimom, bi lahko meditiral tudi o hrani. Ne nazadnje celo življenje Vi ne počnete drugega, kot da delate, spite in jeste, jaz pa sem pri tem časopisu kar deset let delal in jedel hkrati, zato mi je ostalo dovolj časa za meditiranje. Pa ne morem, ker sem nato desetletno vajo v prehranjevanju pri delu (je to delo ali nedelo?) moral ponoviti še pri drugem časopisu … Zakaj že? Zaradi politikovega telefonskega klica!
Ker sem v vseh teh letih na tem večernem papirju veliko reportaž spisal tudi z motorja, s kolesa in iz avtomobila, ne bi škodilo malo meditacije še o tem. Ne nazadnje tudi Vi niste nič na boljšem, saj bo slej kot prej tudi pred vami največja življenjska odločitev. Za poroko sta bila dovolj le dva da, za otroke nekaj vzdihov, za stanovanje pa le veliko kredita, toda zdaj prihaja čas, ko se bo treba še bolj usodno odločiti … Bo naslednji avto še vedno poceni smrdljivec in zastrupljevalec našega lepega planeta ali pa bo že, sicer vsaj dvakrat dražji, toda čisto tihi električar? To bo meditacija!
In ker je tokratna meditacija očitno spomin na službena leta, ki sem jih začel še na pisalnem stroju, bi lahko kakšno resetiral tudi o računalnikih. A kaj, ko sem že v takih letih, da sem še računalniško popolnoma neveden … Preden bom lahko torej meditiral o tem, kako sem v to hišo že pred 33 leti prinesel prvi računalnik, moram za digitalno meditacijo dočakati vladni (bon)bon.
Skratka, zaradi covida ni nobene pametne in druge teme, o kateri bi lahko meditiral. Zato je res že skrajni čas, da se 24. aprila konča ta - zdravstvena kriza! Do takrat pa, drage in dragi, naj bo med vami čim manj okuženih in čim več zdravih! Da bomo dan potem končno spet lahko začeli meditirati o lepih rečeh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
