Kulinarične Haloze. Jedi, ki temeljijo na tradiciji, a so svetovljanske, sodobne, primerne za različne prehranjevalne navade. Še svojo slovito ocvirkovko, ponekod drugod imenovano tudi postržnjača, so priredili za vegetarijance in celo vegane. Na haloškem kocu se gostinci trudijo svojo kulinariko postaviti na čim višjo raven, ob tem pa izrabiti prednosti, ki jih ima dežela tisočerih gričev, kot so poimenovali Haloze za potrebe turistične promocije. In te prednosti so v sodobnem svetu izjemno cenjene: zdrava, ekološka, sonaravno pridelana živila na haloških kmetijah.
Šesthodni haloški meni
Kulinarične Haloze je blagovna znamka, ki združuje šest gostincev: gostišča Pod Goro, Majolka in Špajza, gostilni Svenšek, turistično kmetijo Pungračič in gostilno Ribič. Že lani jeseni so v omenjenih lokalih ponujali šesthodni haloški meni, potem pa so s haloškimi večeri nadaljevali promocijo tudi zunaj Haloz. Tudi v Ljubljani, kjer je gostovanje vrhunske haloške kulinarike potekalo v prestižni restavraciji JB. Svojo kuhinjo je haloškim kuharjem velikodušno prepustil Janez Bratovž, eden najbolj prepoznavnih slovenskih chefov.
"Vesel sem bil teh Haložanov"
Kako je bilo prepustiti kuhinjo ekipi haloških kuharjev, smo vprašali chefa JB Janeza Bratovža. Kakšen vtis so naredili?
"Tudi jaz sem bil vesel te izkušnje. Navsezadnje sem tudi sam doma s kmetov in se zavedam, kaj danes pomeni pridelovati sestavine v tako zelo naravnem okolju, kot so Haloze. In kuharji obvladajo svoj posel, sem videl, ko sem jih spremljal med delom. Svetoval sem jim le okoli kakšnih fines, tehnike pa sicer dobro obvladajo," je po druženju povedal Janez Bratovž.
Da so lokalna kulinarika in enologija ter v naravnem okolju pridelane sestavine danost, ki zagotavljajo butičnost slovenskega okolja, pa je poudarila tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in napovedala, da bo ministrstvo primere takšne dobre prakse, kot je projekt Haloze, dežela tisočerih gričev, tudi podpiralo.
Kopun s tanko narezanim belim zeljem
Sladoled iz nešpelj
Tudi za ljubitelje rib se v Halozah kaj najde. Ne sicer toliko kot v krajih ob gorskih potokih in velikih rekah, pa vendar. Haloška postrv, ki plava v krajinskem parku Šturmovci, je pravšnja tudi za dimljenje. In takšna se je znašla na krožniku v restavraciji JB. Položena na sotiran krompir (haloški) in prelita z jajčno omako je pomenila pravšnjo, lahkotno pripravo na glavno jed.
Na krožniku ni bil pujs, kot bi morda kdo najprej pomislil ob omembi Haloz. Bil je jagenjček, ovit v mreno, lepo zapečen, svež, sočen. Spremljava sirov štrukelj, na njem pa hrustljavi ocvirki. Kos repe zraven, rezina zelene, korenje in drobno sesekljan regrat. Vse z obronkov gričevnatih Haloz.