Pa se je zgodilo, kar so mnogi, ki so že leta neuspešno opozarjali na pretečo nevarnost, strahoma pričakovali. V nedeljo, 2. junija, zjutraj je skoraj 300-metrska bela velikanka MSC Opera, ki pristaja tudi pri nas, ob izteku kanala Giudecca v Benetkah udarila ob nabrežje in trčila v tam privezano rečno panoramsko ladjo River Countess, zasidrano ob pomorski postaji San Basilio - Zaterre, kjer pristajajo tudi ladje, ki v Benetke plujejo iz Istre oziroma vzhodne jadranske obale. Sodeč po številnih posnetkih in pripovedih potnikov z obeh ladij ter očividcev, mimoidočih s sprehajalnega obrežja, je bilo, kot da bi snemali akcijski film Speed 3 s Sandro Bullock. Posledice k sreči niso bile preveč hude: nekaj lažje poškodovanih med tistimi, ki so v paniki bežali s panoramske ladje in obale, ter kar nekaj zvite kovine, pločevine, poškodovanega pomola. Hitro se je nabralo veliko reševalnih posadk in seveda radovednežev. Posadka je očitno izgubila nadzor nad potniško velikanko z 2679 ljudmi na krovu, ki je grozila, da bo zmlela ladjo z okoli 130 turisti, ki naj bi odplula iz lagune po Brenti. V beneški laguni se je le nekaj dni po hudi nesreči na Donavi pri Budimpešti in tri mesece po nesreči Viking Sky pred zahodno norveško obalo skoraj zgodila tragedija.
Ko se sto tisoč ton nasloni na kamen
Prve reakcije medijev, mestnih oblasti in pristaniške uprave ter lokalne in državne politike so bile odločne in enotne, tokrat bodo neljube velikanke, ki jim je peščica razjarjenih še preostalih Benečanov že pred leti napovedala vojno, dokončno in za vedno pregnali iz kanala Giudecca oziroma Benetk. MSC Opera, pri nas se je v Kopru privezala že 20. aprila, je z glasnimi signali opozarjala na pretečo nevarnost. Verjetno je šlo za mehanično okvaro v pogonskem sistemu in skoraj sto tisoč ton težka kovinska gmota je med pristajalnim manevrom celo pridobivala hitrost, zavreti je nista mogla niti oba pripeta vlačilca, saj se je pretrgala vsaj ena vlečna vrv, tudi glavni ladijski sidri nista pomagali. Ob pogledu na dramatično dogajanje, ki je spominjalo na prizor iz filma Hitrost, ko je luksuzna potniška ladja Seabourn drvela proti urbanemu kopnemu, je v nedeljskem jutru spravila v paniko zgodnje obiskovalce beneške obalne promenade. V Franciji zgrajena in v Italiji pred štirimi leti podaljšana mogočna ladja v Švici registrirane mednarodne družbe je stara 15 let, sprejme več kot 2500 potnikov in okoli 1000 članov posadke. Njena krstna botra je bila legendarna Sophia Loren. MSC Opera pluje predvsem po Sredozemlju, pogosto na priljubljeni progi po Jadranu ter Jonskem in Egejskem morju, Pozejdon ji je bil doslej naklonjen, pred osmimi leti je prišlo "le" do neprijetnega izpada elektrike med križarjenjem po Baltiku.
Dokončni ne za bele pošasti?
Že leta 2003 jo je 200-metrska Mona Lisa skupila pri Spitzbergih, maja 2004 je nasedla v Markovem bazenu, štiri leta kasneje pa je imela podobno nesrečo v Baltiku pred Rigo. Z naraščajočim številom ladij in morskih poti se veča tudi število havarij, kot pravijo večjim ladijskim nesrečam. Na evropskem severu in v Sredozemlju je vse več zlasti zgodovinskih mest in krajev, kjer odločno protestirajo proti novodobnim turističnim križarjem. Uspešno je k beneškemu uporu pristopil Dubrovnik, a tudi naš stari Koper, vse bolj priljubljen cilj morjeplovcev, leži neposredno ob predvidenem potniškem terminalu.
Bo Unesco preklical svetovno dediščino?
Koper kot Benetke in Dubrovnik
Resda se podatki precej razlikujejo, letno naj bi nenavadno mesto na otočkih in koleh obiskalo blizu dva milijona sodobnih križarjev, njihovo število je od leta 1997 naraslo za neverjetnih 440 odstotkov, kar je Benetke premaknilo z desetega na četrto mesto med največjimi evropskimi potniškimi terminali za križarjenja. To sicer ne zveni posebno dramatično, upoštevati pa moramo, da nobeno drugo pristanišče ne leži v tako občutljivem naravnem okolju, kot so plitve lagune, ki se raztezajo od izliva Soče do ustja Pada.
Koper ima podobne probleme kot Benetke in Dubrovnik. V starem mestnem jedru, a tudi širši okolici vdihavajo izpušne pline, obremenitev z vibracijami in nizkofrekvenčnim ropotom je stalna. Pri sosedih se je obrat v dojemanju tega stanja zgodil šele po spektakularni nesreči Coste Concordie leta 2012, katere del mogočne sidrne verige najdemo danes tudi v naši luki.
