Vitezi s kelihi namesto mečev

Sašo Dravinec
07.07.2024 03:30

V Sloveniji delujejo tri vinske bratovščine. Zavzemajo se za poznavanje vina, za dvig kulture uživanja in poglabljanje vedenja o vinu, za promocijo domačih vinskih regij in ter ne nazadnje za druženje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Častivredni vinski konvent sv. Urbana
Primorske novice

Najdlje pri nas deluje Častivredni vinski konvent sv. Urbana, ki je bil ustanovljen leta 1989, dve leti kasneje je z delovanjem začel slovenski odsek takrat Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina, leta 2004 pa je bil ustanovljen Slovenski red vitezov vina.

Vinske, tudi bakhovske bratovščine, so že dolgo znan način povezovanja v vinorodnih krajih, pa tudi v večjih mestih. Kot prvo tovrstno združenje omenjajo bratovščino, ustanovljeno leta 1140 v Beziersu v južni Franciji. Deluje še danes, včlanjena pa je v svetovno združenje FICB, ki je povezovalec in spodbujevalec tovrstnih povezovanj. FICB je široko združenje bratovščin in redov iz blizu 40 držav, ki ima sedež v vinskem muzeju v Parizu, njihovi kongresi pa so veliki dogodki. Leta 2003, na predvečer slovenskega vstopa v EU, ga je gostila tudi Slovenija, potekal je v Brežicah. Častni pokrovitelj je bil tedanji predsednik parlamenta Borut Pahor. Lani, ob okrogli obletnici, je Slovenijo obiskalo vodstvo združenja, nekdanjemu predsedniku Pahorju pa so podelili posebno priznanje.

V FICB sta včlanjeni dve slovenski združenji. Evropski red vitezov vina je bil pri nas oblikovan leta 1991 kot podružnica Gradiščansko-panonskega reda, ustanovljenega 1984 v Železnem na Gradiščanskem. V njem se sklicujejo na tradicijo viteškega reda sv. Jurija iz druge polovice 15. stoletja. Na formalnih srečanjih so v posebnih, obrednih oblačilih z insignijami, v strukturi pa uporabljajo starinske nazive (konzul, legat, maršal, ataše, vikar, praporščak, notar …).

"Ker nam vodstvo tega reda ob vstopu v EU ni želelo dati ustrezne samostojnosti, smo se nekateri leta 2004 odločili za ustanovitev samostojnega Slovenskega reda vitezov vina," se spominja dr. Livio Jakomin iz Izole, velik častilec vina, ki mu je posvetil tako pesmi kot tudi esejistično-kuharske knjige. Jakomin poudarja, da je kljub nekaterim razlikam skupna naloga "da smo ljubitelji vina in med seboj prijatelji".

Obe združenji delita sorodna načela, razlika je v tem, da je Evropski red vitezov vina tesneje vpet v mednarodno strukturo. Njihov pozdrav je "V čast bogu in v čast vinu", slovenski vitezi pa se pozdravijo z vzklikom "V čast vinu in domovini". Jakomin pravi, da domovino častijo, ker "je to tudi naša kultura, zgodovina, so običaji, kulinarika …"

Tretja in pri nas najstarejša bratovščina, Častivredni vinski konvent sv. Urbana, ki je bil ustanovljen v Mariboru, ima podobno kot viteška reda regionalne konvente, načela so zelo sorodna, najpomembnejša razlika pa je v tem, da delujejo manj formalno in da ne nosijo oblačil in insignij z zgodovinskimi koreninami. Imajo pa tudi pri njih strukturo s staroveškimi nazivi pretor, kancler, zakladnik …

"Vsako leto imamo predvidena štiri srečanja celotnega reda, svoje aktivnosti pa imajo tudi posamezna omizja. Naše denimo sodeluje pri kronanju Kralja refoška v Marezigah in podelitvi naj penine Portoroža ter še nekaterih srečanjih," je ob robu poletnega druženja, ki so ga pripravili prejšnji konec tedna, povedal konzul istrsko-kraškega omizja slovenskega reda vitezov vina Gašpar Gašpar Mišič. Kolege iz vse Slovenije so povabili v Istro, skupaj so si ogledali klet Vinakoper, skozi katero jih je popeljal enolog Rok Jamnik, druženje ob vinih tako iz kleti Vinakoper kot iz kleti članov pa so nadaljevali v Casa Mulino sredi Vinakoprovih vinogradov v Sečoveljski vali, posebnost srečanja pa je bila priložnost za ogled Šavrinskega gričevja iz letala.

"Naše poslanstvo je lepo, čaščenje vina in uživanje v njem krepi naše prijateljstvo," pravi ambasador slovenskega vinskega viteškega reda Štefan Pavlinjek, poslovnež iz Prekmurja, ki je z vinom povezan tako kot gostinec kot manjši vinogradnik na drugi strani Mure. Pravi, da je spoznavanje domačih in tudi inozemskih vinskih regij in vin v osredju njihovega delovanja, vsako leto se odpravijo tudi na ekskurzijo na tuje, letos načrtujejo pot v Gruzijo. Jeseni jih čaka velika svečanost ob 20-letnici delovanja, ki jo bodo pripravili konec novembra v Ljubljani, izdali pa bodo tudi zbornik o dosedanjih aktivnostih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta