Po nemški okupaciji aprila 1941 so zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, na slovenskem Štajerskem 1. julija 1941 ukinili okraje in uvedli pet podeželskih okrožij in mestno okrožje Maribor. Okrožje Maribor mesto je obsegalo mestno občino Maribor in dele bivših okrajnih načelstev Maribor levi breg in Maribor desni breg. S posebno odredbo šefa civilne uprave so bile v novonastalo okrožje Maribor mesto poleg mestnih katastrskih občin Maribor mesto, Koroška vrata, Grajska vrata, Grajski marof in Sveta Magdalena vključene še katastrske občine Studenci, Kamnica, Bresternica, Košaki, Pekel, Pobrežje, Počehova, Meljski hrib, Krčevina, Razvanje, Pivola, Zgornje Hoče, Spodnje Hoče, Bohova, Rogoza, Limbuš, Pekre, Hrastje, Tezno, Zrkovci, Dogoše, Spodnje in Zgornje Radvanje ter južni del katastrske občine Rošpoh. Tako so bile okoliške občine Studenci, Radvanje, Tezno in Pobrežje v celoti vključene v okrožje Maribor mesto, medtem ko so bili deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš priključeni okrožju Maribor podeželje. Okrožje Maribor mesto se je odslej delilo na osem okrajev (Maribor center, Studenci, Radvanje, Limbuš, Kamnica, Košaki, Pobrežje in Hoče), vendar se ta delitev ni uveljavila.
Nemci so odpravili dvojna, trojna ali celo četverna poimenovanja ulic z istimi imeni
Fritz Knaus izda nov seznam ulic
Tako so za prvo silo uporabili stara nemška imena iz obdobja Avstrije, pri novih ulicah pa so slovenska imena preprosto zapisali v nemškem pravopisu (na primer Postela Gasse, Turner Gasse itd.). V ulicah iz avstrijske dobe so začasno izobesili kar stare avstrijske ulične table, v novih ulicah pa so stare jugoslovanske table prelepili z belim papirjem, na katerem so s črnimi črkami napisali ponemčena slovenska imena. Prvo začasno preimenovanje ulic v Mariboru je okupator izvedel že aprila 1941,
ko je vse mariborske ulice poimenoval z imeni iz dobe avstro-ogrske monarhije, pri novih ulicah pa so ostala slovenska imena z nemškim pravopisom. Avgusta 1941 je politični komisar mesta Maribor Fritz Knaus izdal nov seznam ulic, cest in trgov v Mariboru. Pri tem se je naslanjal na začasno poimenovanje iz aprila 1941.
Prešeren/Goethe, Smetana/Mozart
Iz preimenovanj je razvidno, da so se Nemci zelo trudili, da bi dobile ulice tudi po preimenovanju imena po osebah, katerih dejavnost ali poklic sta bila enaka ali podobna dejavnosti oseb, po katerih so se ulice imenovale prej. Najbolj očitno je bilo to pri ulicah, ki so se imenovale po književnikih (Prešeren - Goethe), skladateljih (Smetana - Mozart), pedagogih (Schreiner - Schemm) in vojskovodjih (Frankopan - Hindenburg).
Pri preimenovanju ulic je izginilo tudi marsikatero krajevno oziroma pokrajinsko ime (Hoška, Beograjska, Primorska itd.). Marsikatera ulica je bila povišana v cesto, odvisno od veljave osebnosti, po kateri je dobila ime. Niso pa bile preimenovane le stare ulice, na novo so bile poimenovane tudi nekatere že obstoječe ulice, ki pa pred okupacijo še niso imele imen. To velja zlasti za Tezensko Dobravo, ki je pred okupacijo sodila pod upravo občine Hoče. Ta po letu 1930 ni poimenovala ulic kakor druge okoliške občine. Verjetno zaradi slabega videza hiš v 18 ulicah tega naselja in bližine Stražunskega gozda te ulice niso bile poimenovane po nemških osebnostih, temveč večinoma po živalih in rastlinah (Zajčja, Makova itd.). To poimenovanje je bilo uvedeno šele konec leta 1942.
Od 15 krajevnih skupin okrožja Maribor mesto so brez ulic ostale samo krajevne skupine Kamnica, Hoče, Limbuš in Zrkovci, ki so bile še vedno večinoma kmečkega značaja. Pri preimenovanju mariborskih ulic so nacisti vendarle opravili dobro delo. Vsako ime je bilo namreč uporabljeno samo enkrat, kajti mesto z okoliškimi občinami je zdaj tvorilo eno upravno enoto. Z združitvijo vseh delov mesta v upravno celoto so Nemci odpravili dvojna, trojna ali celo četverna poimenovanja ulic z istimi imeni in s tem omogočili novi oblasti po vojni, da se je lotila dela na podoben način. Nove ulične in hišne tablice so obdržale staro obliko, spremenile so se le barve, ki so bile zdaj zeleno-bele (zelena podlaga z belima napisom in številko), v barvah štajerske deželne zastave.
Za orientacijo po novih uličnih imenih je bil že jeseni leta 1941 izdan barvni mestni načrt, ki je bil naslednje leto dopolnjen. Tudi tiskan seznam preimenovanj ulice je doživel dve izdaji, kajti prvi izdaji so bila zaradi pregleda nemškim imenom dodana še stara slovenska imena v slovenščini. Zaradi tega je bil takoj vzet iz prometa in nato izdan samo nemški seznam.
