Bezjakova ulica
Leta 1968 so novo ulico v Pekrah, ki teče od križišča Lackove ceste in Ceste graške gore na Pohorje, poimenovali Bezjakova ulica. Jože Bezjak (1927-1945) je bil dijak in član Sokola, po nemški okupaciji je skupaj z materjo zbežal v Niš k očetu. Septembra 1944 se je pridružil partizanom. Aprila 1945 je pri Doboju v Bosni padel v spopadu z Nemci.
Bilje
Leta 2003 so novo ulico na Pobrežju (med Prelogovo, Stražunsko in Kosovelovo) poimenovali Bilje.
Bloudkova ulica
Leta 1967 so podaljšek ulice Za vasjo v Brezju poimenovali Bloudkova ulica. Stanko Bloudek (1890-1959) je bil letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov. Že med študijem v Pragi je leta 1910 naredil jadralno letalo, nato enokrilno motorno letalo Racek, leta 1911 pa dvokrilno motorno letalo Libela. Med letoma 1911 in 1918 je delal kot letalski konstruktor v letalski industriji v Leipzigu, Truntovu na Češkem, Budimpešti in na Dunaju. Po prvi svetovni vojni, v dvajsetih letih 20. stoletja, so po njegovih načrtih v ljubljanskem aeroklubu naredili motorni letali Sraka in Lojze. Leta 1934 so v njegovi delavnici Avtomontaža izdelali prvi slovenski avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW. Kot športnik je bil slovenski prvak v metanju diska in med letoma 1925 in 1929 večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Še bolj pa se je uveljavil kot projektant in graditelj športnih objektov. Tako je leta 1929 v Ljubljani za potrebe Ilirije zgradil prvo moderno nogometno igrišče z vadišči za atletiko, teniška igrišča, drsališče in olimpijski plavalni bazen. Od leta 1932 je naredil načrte za okoli sto smučarskih skakalnic, med njimi za velikanko v Planici. Leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Bohoričeva ulica
Med okupacijo leta 1941 so Nemci že obstoječo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Stein Gasse (Kamnita ulica). Leta 1945 so ime začasno poslovenili v Kamnita ulica, leta 1946 pa jo je odbor tezenske četrti preimenoval v Altovo ulico po tezenskem skojevcu Jožefu Altu, ki je umrl 1942. Leta 1947 so jo preimenovali v Bohoričevo ulico. Adam Bohorič (1520-1598) je bil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika. Med letoma 1551 in 1563 je v Krškem vodil lastno šolo, med letoma 1566 in 1582 ter spet od 1595 do 1598 pa je bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Slovenščini na tej šoli je dal status pomožnega jezika, v prvem razredu pa je bila tudi občevalni jezik med učitelji in slovenskimi učenci. Njegovo glavno delo je slovenska slovnica Arcticae horulae (Zimske urice), ki je izšla v latinščini leta 1584 v Wittenbergu. Obsegala je uvod in poglavja o pisavi, oblikah in skladnji. Z njo je slovenski knjižni jezik dobil trdno ogrodje in prvo teoretično potrditev svojega obstoja. V njej je opisal tudi slovensko pisavo, ki je bila nato v rabi vse do sredine 19. stoletja in je dobila po njem ime bohoričica.
Bohovska ulica
Med okupacijo leta 1941 so Nemci že obstoječo ulico na Teznu, med Ptujsko cesto in nekdanjo tovarno TAM, poimenovali Forst Gasse (Gozdna ulica) po bližnjem Tezenskem gozdu. Leta 1945 so jo začasno preimenovali v Šumsko ulico, leta 1946 pa jo je odbor tezenske četrti preimenoval v Klavorino ulico. Leta 1947 so jo preimenovali v Bohovsko ulico. Vas Bohova je strnjeno naselje na Dravskem polju, ob izgonski strugi Rdečega potoka v bližini magistralne ceste Maribor-Hoče. Severno in južno od naselja se na prodnatih tleh nahajajo njive, na vlažnejših ilovnatih tleh v okolici Rut pod Pohorjem pa travniki. Od leta 1948 je tam hladilnica za sadje in meso.
Bolfenška ulica
Leta 1929 so staro ulico v Magdalenskem predmestju poimenovali Bolfenkova ulica. Še isto leto so ime popravili v Bolfenška ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime ponemčili v Wolfgang Gasse in jo podaljšali vse do Radvanjskega potoka v Novi vasi. Maja 1945 so novi podaljšani ulici vrnili slovensko ime Bolfenška ulica. Leta 1947 so jo podaljšali preko Bolfenkove ulice v Novi vasi, ki je nastala v tridesetih letih 20. stoletja. Po regulaciji Ceste proletarskih brigad in z izgradnjo naselja S 23 v osemdesetih letih 20. stoletja je Bolfenška ulica postala le kratka slepa ulica ob prerezani Radvanjski cesti. Njen daljši, sedaj razširjeni, južni del so preimenovali v Kardeljevo cesto. Ulica je dobila ime po cerkvi svetega Bolfenka, ki stoji v bližini zgornje postaje žičnice in hotela Bellevue na Mariborskem Pohorju. Danes delno obnovljena poznogotska podružnična cerkev svetega Bolfenka je bila zgrajena konec 15. stoletja in opuščena leta 1785.
Bolgarska ulica
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico na Teznu poimenovali Jenkova ulica po slovenskem pisatelju Simonu Jenku (1835-1869). Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Geibel Gasse (Geiblova ulica) po nemškem pesniku Emanuelu Geiblu (1815-1884). Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Jenkova ulica, leta 1947 pa preimenujejo v Bolgarsko ulico. Republika Bolgarija leži v jugovzhodni Evropi, na vzhodnem delu Balkanskega polotoka.
Borova vas
Leta 1987 so novo ulico v Novi vasi, v blokovskem naselju, zgrajenem v osemdesetih letih 20. stoletja, poimenovali Borova vas. Naselje je dobilo ime po borih, ki so nekoč rasli na tem mestu.
Borovnikova ulica
Leta 1964 so novo ulico v gozdu na Studencih poimenovali Borovnikova ulica. Jože Borovnik (1914-1942) je bil pred drugo svetovno vojno ključavničar v tovarni okovja v Bistrici pri Limbušu. Leta 1940 se je preselil v Srbijo in se zaposlil v Tovarni letal v Valjevu, kjer je postal član komunistične partije. Po nemški okupaciji leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Zaradi izdaje so ga aretirali in decembra 1941 ustrelili na Banjici v Beogradu.
Borštnikova ulica
Leta 1987 so novo ulico v stanovanjskem naselju Nova vas II, južno od Pekrskega potoka v Spodnjem Radvanju, poimenovali Borštnikova ulica. Ignacij Borštnik (1858-1919) je bil gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik. Leta 1882 je pričel redno nastopati v ljubljanskem gledališču. Po vrnitvi z Dunaja sredi 80. let 19. stoletja je postal prvi igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča. Leta 1892 je sodeloval pri otvoritvi novega Deželnega gledališča s priredbo Jurčičeve Veronike Deseniške. Od leta 1895 je skoraj do smrti deloval v zagrebški Drami, kjer je bil med najpomembnejšimi dramskimi umetniki. Le malo pred smrtjo se je vrnil v Ljubljano kot član obnovljenega gledališča in profesor na novem konservatoriju. Borštnik je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem. Slovel je kot mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja. V Zagrebu je položil temelj moderni realistični smeri. V Ljubljani je igral mnoge komične vloge, pozneje pa predvsem razmišljajoče ibsenske in strindbergovske like. Bil je pravi mojster malih vlog in iz njih je pogosto naredil velike. Po njem so poimenovali osrednji slovenski gledališki festival, ki poteka vsako leto oktobra v Mariboru. Od leta 1966 se je festival imenoval Teden slovenskih dramskih gledališč, po letu 1969 pa se je preimenoval v Borštnikovo srečanje.
Bresterniška graba
V osemdesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Bresternici poimenovali Bresterniška graba po delu naselja ob Bresterniškem potoku proti Mediču. Leta 1998 so ime popravili v Brestrniška graba. Leta 2001 so ulici vrnili staro ime Bresterniška graba.
Bresterniška ulica
V devetdesetih letih 20. stoletja so staro osrednjo ulico v Bresternici poimenovali Bresterniška ulica. Leta 1998 so ime popravili v Brestrniška ulica. Leta 2001 so ulici vrnili staro ime Bresterniška ulica. Bresternica je naselje na levem bregu Drave med izlivoma Bresterniškega in Kamniškega potoka z jedrom na dravski terasi, ki ima okoli 1300 prebivalcev in leži sedem kilometrov zahodno od Maribora. Razloženi del naselja se nahaja na pobočjih Kozjaka, kjer mu pripadata del zaselka Kamniška graba in zaselek Sredma. Med magistralno cesto Maribor-Dravograd in vznožjem Kozjaka so plantažni sadovnjaki, na južnem pobočju posamezni vinogradi. V bližini naselja se nahaja HE Mariborski otok, zgrajena leta 1948. Za HE je nastalo zajezitveno Mariborsko jezero, pomembno za rekreacijo in turizem. V 13. stoletju je v vasi stal dvor s stolpom, v katerem je živel roparski vitez Weitel Brestrniški. Arhitektonsko zanimiva stavba je nekdanji Krški dvor, ki se prvič omenja leta 1551. Pred letom 1845 so v bližini reke našli grob s kovinskimi grobnimi pridatki in posodami.
Bresterniški vrh
V devetdesetih letih 20. stoletja so staro ulico v Bresternici poimenovali Bresterniški vrh. Leta 1998 so ime popravili v Brestrniški vrh. Leta 2001 so ulici vrnili staro ime Bresterniški vrh. Bresterniški vrh (489 metrov nadmorske višine) je del naselja Bresternica nad dolino reke Drave.
Breznikova ulica
Leta 1951 so novo ulico v Košakih, v bližini Šentiljske ceste, poimenovali Breznikova ulica. Anton Breznik (1881-1944) je bil vodilni jezikoslovec v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, raziskovalec slovenskega besedja, zgodovinar knjižnega izročila od 16. stoletja dalje, utemeljitelj novodobne stilistike in odločen zagovornik slovenske jezikovne samobitnosti. Leta 1915 je sodeloval pri pripravi Doklerjevega grško-slovenskega slovarja. Leta 1920 je izdal svoj Slovenski pravopis, nato pa leta 1935 še skupaj s Franom Ramovšem.
Brnčičeva ulica
Leta 1947 so staro ulico tik ob gozdu na Studencih poimenovali Brnčičeva ulica. Ivo Brnčič (1912-1943) je bil literarni kritik in pisatelj. Po končanem študiju slavistike v Zagrebu leta 1935 več let ni mogel dobiti službe zaradi svojih marksističnih nazorov. Leta 1940 je dobil mesto na meščanski šoli v Drnišu na Hrvaškem. Na začetku vojne je bil mobiliziran v domobranstvo NDH (Nezavisne države Hrvatske). Ob drugem poizkusu, da bi prebegnil k partizanom, so ga leta 1943 ubili četniki blizu Vlasenice v Bosni. Brnčič s svojimi deli zavzema ugledno mesto v slovenski marksistični kritiki in publicistiki. Njegova pomembnejša dela so Dnevnik iz jetnišnice, Moji konji, Med štirimi stenami, Generacija pred zaprtimi vrati.
