Dajnkova ulica
Leta 1947 so ulico, ki je nastala z izgradnjo hiš Tovarne motorjev v Špesovem selu na Pobrežju, blizu Stražunskega gozda, poimenovali Dajnkova ulica. Peter Dajnko (1787-1873), jezikoslovec in nabožni pisatelj, je kot duhovnik služboval v raznih krajih po slovenskem Štajerskem. Zbiral je etnološko in zgodovinsko gradivo. Njegovo najpomembnejše delo je slovnica vzhodnoslovenskega knjižnega jezika (Lehrbuch der windischen Sprache) iz leta 1824. Z njo je uvedel novi črkopis dajnčico, ki jo je uspešno uveljavljal v osnovnih učnih knjigah, nabožnem berilu in strokovnih besedilih, saj je bila med letoma 1831 in 1838 uvedena tudi v šole. Do leta 1834 je bilo v dajnčici natisnjenih okoli 50 tisoč knjig.
Leta 1927 je zidarski mojster Ivan Špes zgradil na severnem pobočju Stražuna, ob sedanji Finžgarjevi ulici, šest majhnih stanovanjskih hiš, ki so po njem dobile ime Špesovo selo. V naslednjih letih so pozidali še predel do Nasipne ulice in gramoznih jam, ki se ga je prav tako oprijelo ime Špesovo selo.
Dalmatinova ulica
Leta 1947 so novo ulico v bližini Dupleške ceste na Pobrežju poimenovali Dalmatinova ulica. Jurij Dalmatin (1547-1589) je bil protestantski pisatelj in teolog, šolal se je pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. V letih študija teologije na nemških univerzah je zanj skrbel Primož Trubar in ga spodbujal pri učenju materinščine. Na poziv kranjskih deželnih stanov je leta 1572 nastopil službo kot slovenski in nemški pridigar v Ljubljani ter bil nadzornik stanovske šole. Leta 1578 je končal celoten prevod Biblije, ki je izšla leta 1584 z naslovom Biblia, tu je vse Svetu pismu Stariga inu Noviga testamenta. Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo v vsej kulturni zgodovini Slovencev, saj je bila s tem dana podlaga izdajam Biblije v slovenskem jeziku v naslednjih stoletjih.
Dalmatinska ulica
Leta 1929 so novo ulico v Magdalenskem predmestju poimenovali Dalmatinska ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Gornik Gasse (Gornikova ulica) po kotlarju Johannu Gorniku, ki je padel na nemških demonstracijah 27. januarja 1919 v Mariboru. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Dalmatinska ulica. Dalmacija je obmorska pokrajina v južni Hrvaški, ki se razprostira od Novigradskega morja do črnogorske meje na začetku Boke Kotorske. Upravno in politično središče Dalmacije je Split. Ime Dalmacija izvira iz rimske province Dalmatia, ki je ime dobila po ilirskem plemenu Dalmatov.
Damiševa ulica
Leta 1947 so staro ulico v Damiševem naselju na Studencih poimenovali Damiševa ulica. Damiševo naselje, nekoč del vasi Pekre, leži za Studenškim gozdom in je bilo med drugo svetovno vojno upravno združeno s Studenci. Ime je dobilo po lastniku parcel Damišu, ki jih je razdelil na stavbišča, ta so danes v glavnem pozidana.
Delavska ulica
Leta 1928 so novo ulico v delavski koloniji v Magdalenskem predmestju poimenovali Delavska ulica. Hiše je dala s posojilom bolniške blagajne zgraditi mestna občina Maribor leta 1928. Z odplačilom v obliki mesečne najemnine so delavci lahko postali lastniki hiš. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Hans Sachs Gasse (Ulica Hansa Sachsa), po nemškem pesniku Hansu Sachsu (1494-1576). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Delavska ulica.
Delavci so lahko z odplačilom v obliki mesečne najemnine postali lastniki hiš
Devova ulica
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi, vzhodno od Radvanjske ceste, poimenovali Gregorčičeva ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Bunsen Gasse (Bunsnova ulica), po baronu Christianu Karlu Bunsnu, pruskem diplomatu in teologu. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Gregorčičeva ulica. Leta 1947 pa so jo ob odpravi dvojnega poimenovanja preimenovali v Devovo ulico. Oskar Dev (1868-1932) je bil skladatelj in pravnik. Med študijem na Dunaju je bil zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Leta 1919 je v Mariboru osnoval Glasbeno matico, vrsto zborov in šolo. Napisal je vrsto samospevov (Mak, Ptička, Kanglica, Sneguljčica), skladb za moške in mešane zbore ter harmoniziral zlasti koroške ljudske pesmi.
Dobravska ulica
V času med prvo in drugo svetovno vojno so novo ulico na Teznu neuradno poimenovali Tušekova ulica, po naselju, sredi katerega je tekla. Prvo uradno ime je ulica dobila šele po nemški okupaciji leta 1941, ko so staro glavno ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Gutendorfer Gasse (Gutendorferjeva ulica). Leta 1945 so stanovalci ulico sami preimenovali v Ulico Mariborske brigade. Odbor tezenske mestne četrti je ulico preimenoval v Dobravsko ulico, hkrati pa se pojavi vzporedno ime Tušekova ulica, po prvotnem imenu naselja. Leta 1947 so potrdili ime Dobravska ulica. Dobrava je oznaka za valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem. V času med svetovnima vojnama je vzhodno od Tezna ter južno in severno od Ptujske ceste nastalo naselje majhnih zasilnih hiš (barak), imenovano Tušekovo naselje, po lastniku zemljišča, na katerem je stalo. Naselje, ki je bilo del precej oddaljene vasi Razvanje in v katerem so večinoma prebivali reveži, je zaradi strogih mestnih gradbenih predpisov moralo nastati izven meja mesta. Tako so hiše v tistem času imele krajevne oznake oddaljenega Razvanja. Naselja se je zaradi zasilnih barak in revščine sčasoma prijelo ime Abesinija, ki je imelo zaničevalen značaj. Leta 1945 so naselje poimenovali Tezenska Dobrava, za razliko od Limbuške Dobrave pri Damiševem naselju. Leta 1947 vse ulice dobijo nova imena. Zaničljiv naziv Abesinija pa se je ohranil še dolgo.
Dogoška cesta
Med prvo in drugo svetovno vojno so cesto, ki je s Tezna vodila v Dogoše, ljudje poimenovali Dogoška cesta. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo poimenovali Lendorfer Gasse (Dogoška ulica). Maja 1945 so ime poslovenili v Dogoška ulica, leta 1947 pa ga popravili v Dogoška cesta. Dogoše so strnjeno naselje na Dravskem polju med staro dravsko strugo in dovodnim kanalom za hidroelektrarno Zlatoličje; imajo okoli 900 prebivalcev. Središče vasi je ob kapeli (zidano slopasto znamenje je iz prve polovice 18. stoletja), od koder se proti severu nadaljuje novejši del naselja. Na obeh straneh ceste so njive, ki preidejo proti stari dravski strugi v travnike in borov gozd. Ob cesti med Dogošami in Brezjem so ostanki temeljev antične stavbe. Leta 2006 so traso Dogoške ceste spremenili tako, da se je v začetni točki navezala na Ptujsko cesto v križišču s Perhavčevo ulico in se sedaj nespremenjeno nadaljuje po obstoječem poteku.
Dolarjeva ulica
Leta 1953 so novo ulico v Novi vasi, ob Radvanjski cesti, poimenovali Dolarjeva ulica. Anton Dolar (1875-1953) je bil pisatelj in leposlovni kritik. Po končanem študiju klasične filologije na dunajski univerzi leta 1901 je poučeval na mariborski in celjski gimnaziji. Med letoma 1905 in 1912 je urejal Ilustrirani narodni koledar. Pisal je članke in poročila o slovenski literaturi, še posebej o moderni, ki jih je objavljal v Ljubljanskem zvonu. Leta 1918 se je pridružil generalu Maistru v boju za severno slovensko mejo.
Domadenikova ulica
Leta 1965 so novo ulico v Limbušu, severno od železniške proge, poimenovali Domadenikova ulica. Ludvik Domadenik (1910-1944) je bil poljski delavec. Leta 1930 se je iz Loke pri Framu preselil na posestvo Kordek v Hrastju. Po okupaciji leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in sodeloval s pohorskimi partizani. Leta 1943 so ga po izdaji ujeli, mučili in nato odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je leta 1944 umrl.
