Dominkuševa ulica
Leta 1932 so novo ulico v graškem predmestju, vzhodno od Glavnega kolodvora, poimenovali Dominkuševa ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so ulico preimenovali v Bienenstein Gasse (Bienensteinova ulica) po nemškem pisatelju Karlu Bienensteinu (1869-1927). Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Dominkuševa ulica.
Ferdinand Dominkuš (1829-1901) je bil pravnik in politik. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in nato kot odvetnik deloval vse do smrti. Pridobil si je precej zaslug za uveljavljanje slovenskega jezika v državnih uradih, saj je že leta 1862 pri mariborskem sodišču začel vlagati tožbe v slovenskem jeziku. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, časnika Slovenski narod, Slovenske matice in Narodne tiskarne.
V sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja je bil poslanec v Štajerskem deželnem zboru. Bil je eden najpomembnejših štajerskih politikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Domnova ulica
Leta 2006 so novo slepo ulico na Teznu, severno od Dogoške ceste, poimenovali Domnova ulica.
Dornikova ulica
Leta 1981 so novo ulico v Zgornjem Razvanju poimenovali Dornikova ulica. Ivan Dornik (1892-1968) je bil učitelj. Po končanem študiju slavistike in klasične filologije v Gradcu leta 1919 je poučeval v Ljubljani in Celju. Leta 1926 so ga premestili na klasično gimnazijo v Mariboru. Po okupaciji leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo, od koder se je vrnil leta 1945 in nadaljeval delo na klasični gimnaziji do leta 1953, ko se je upokojil. Literarno je ustvarjal že kot dijak, pozneje pa je objavljal članke v raznih revijah.
Drabosnjakova ulica
Leta 1947 so novo ulico na Studencih, južno od Šarhove ulice, poimenovali Drabosnjakova ulica. Andrej Šuster Drabosnjak (1768-1825) je bil pisatelj - bukovnik (prepisovalec in prevajalec nabožnih in praznoverskih knjig), ki je s priredbami in prevodi nemških besedil spodbudil dejavnost koroškega ljudskega gledališča na podeželju v začetku 19. stoletja. Ohranjene so tri Drabosnjakove priredbe: Pastirska igra, Pasijon in Igra od zgublaniga sina. Igre v domačem jeziku z bogato pevsko spremljavo so izražale duha preprostega slovenskega človeka in so se na Koroškem ohranile do danes. Poleg ljudskih nabožnih iger je pisal še pesmi in praznoverske knjige.
Dragonijeva ulica
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi, zahodno od Radvanjske ceste, poimenovali Cvetlična ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime le ponemčili v Nelken Gasse. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Cvetlična ulica. Leta 1947 so ulico, ki ni potekala v ravni črti, razdelili na dva dela in vzhodni del preimenovali v Dragonijevo ulico (zahodni del pa v Pionirsko ulico). Dragonij J. Krenovsky je bil predsednik graške Slovenije v revolucionarnem letu 1848, pozneje pa je prav zaradi te svoje dejavnosti živel v Ljubljani kot konfiniranec.
Dravinjska ulica
Leta 1967 so novo ulico v Brezju poimenovali Dravinjska ulica. Dravinja je eden največjih pritokov Drave na Slovenskem in glavna vodna žila Dravinjskih goric. Izvira jugozahodno od Rogle (1517 m) na Pohorju. Energetsko moč Dravinje in njenih pritokov so v preteklosti izkoriščali številni mlini in žage. Na Dravinji je med svetovnima vojnama delovalo 90 žag, vendar so zdaj večinoma opuščene. V zgornjem toku imajo Dravinja in pritoki čisto vodo, bogato z ribami. Skozi Dravinjske gorice teče Dravinja po ozki, a plitvi dolini po peščeno-ilovnatih nanosih; tu Dravinja po močnejših padavinah kljub regulacijam pogosto poplavi.
Dravska ulica
Leta 1483 se prvič omenja kot Traa Gasse (Dravska ulica). Leta 1760 se prvič pojavi kot Draa Gasse, leta 1780 pa ponovno kot Traa Gasse. Leta 1822 se omenja kot Draustrasse (Dravska cesta). Leta 1824 jo preimenujejo v Brückengasse (Ulica na most). Leta 1859 so jo poimenovali Drau Gasse (Dravska ulica). V letu 1919 so ime poslovenili v Dravska ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 jo ponovno poimenujejo Drau Gasse. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Dravska ulica.
Drevenškova ulica
Leta 1965 so novo ulico v Limbušu, severno od železniške proge, poimenovali Drevenškova ulica. Ignacij Drevenšek (1923-1943) je bil tovarniški delavec iz narodno zavedne družine. Po okupaciji leta 1941 je opravljal terensko delo za pohorske partizane. Leta 1943 je bil v Šoštanju izdan in ustreljen na begu.
Dupleška cesta
Leta 1945 so staro cesto na Pobrežju, ki vodi proti vasi Duplek, poimenovali Dupleška cesta. Leta 1953 so jo podaljšali skozi vas Dogoše do mostu čez Dravo. Spodnji Duplek je gručasto naselje na robu Slovenskih goric, z jedrom ob kapeli na dravski terasi ob regionalni cesti Maribor-Vurberk. Zgornji Duplek je razloženo naselje na levem bregu Drave pod Kamenščakom (400 m) z jedrom ob mostu čez Dravo. Starejšim kmečkim domovom so se zlasti ob cesti Maribor-Vurberk v sedemdesetih in osemdesetih letih pridružile novejše stanovanjske hiše.
Dušanova ulica
Leta 1922 so novo ulico za topniško vojašnico v magdalenskem predmestju, vzhodno od Betnavske ceste, poimenovali Dušanova ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so ulico preimenovali v Eduard Lind Gasse (Ulica Edvarda Linda) po nemškem slikarju Edvardu Lindu (1827-1904). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Dušanova ulica. Dušan Silni - Dušan Štefan (1308-1355) je bil najmogočnejši vladar srednjeveške Srbije (1331-1355). Srbsko oblast je razširil nad Albanijo, vso Makedonijo in se leta 1346 v Skopju okronal za carja Srbov in Grkov. Leta 1348 je osvojil Tesalijo in Epir ter skušal zavzeti Carigrad. Ustanovil je srbsko patriarhijo in med letoma 1349 in 1354 izdal tako imenovani Dušanov zakonik, ki strnjeno odraža družbeno in pravno ureditev v srbski fevdalni državi na višku njene moči.
Dvořakova ulica
V letih pred prvo svetovno vojno so novo ulico, ki je nastala po izgradnji državnega mostu v magdalenskem predmestju, poimenovali Richard Wagner Strasse (Cesta Richarda Wagnerja) po nemškem skladatelju Richardu Wagnerju (1813-1883). Leta 1919 so jo preimenovali v Dvořakovo ulico. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Richard Wagner Strasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Dvořakova ulica. Antonin Dvořak (1841-1904) je bil češki skladatelj. Bil je mojster romantične simfonije, komorne glasbe (klavirski trii, godalni kvarteti, kvinteti), opere (Rusalka) in oratorijev.
