Mariborski umetnostni sejem ponuja dela, ki niso le za zbiratelje

Kako blizu nam je Slovencem nakupovanje umetnin? Morda se za to odločimo ob posebnih priložnostih, kot darilo ob življenjskih jubilejih, izjemnih dosežkih. Da bi jih kupili zase, je precej redko, ponudbe namreč ne poznamo dobro ali pa mislimo, da je za kaj takšnega naš žep preplitek. Te zasidrane navade se trudi s svojo ekipo sodelavcev spremeniti umetnostna zgodovinarka, kustosinja in kuratorka Nina Jeza. Že sedmo leto zapored pripravljajo Mariborski umetnostni sejem, s katerim skušajo javnosti približati dela mlajših in že dobro uveljavljenih slovenskih umetnikov in umetnic. Vse v sodelovanju z zasebnimi galerijami iz različnih koncev Slovenije. Med zbranimi umetninami tako najdemo dela Ire Marušič, Tine Konec, Ive Tratnik, Petra Ferlana in uveljavljenih priznanih umetnikov, kot so Živko Marušič, Gustav Gnamuš, Gabrijel Stupica, Metka Krašovec.

"Art MUS smo pričeli v Mariboru leta 2015. V decembru 2020 smo se v času lockdowna odločili, da sejma ne prekinemo, temveč se tudi mi s prodajo umetnin prestavimo na svetovni splet. Odziv je bil proti vsem pričakovanjem: sodelovalo je 15 slovenskih galerij in več kot 140 umetnikov, prodali smo kar 40 umetniških del. V večini so to bili manjši formati cenovno dostopnih slik ali kipcev, prodali pa smo kar nekaj del v vrednosti med tisoč in dva tisoč evri. Seveda smo spletni sejem umetnin promovirali še v letu 2021 in v ta namen pripravili dve pop-up spletni ponudbi," nam raznovrstnost projekta predstavi Nina Jeza. Najprej so javnosti ponudili dela Prešernovih nagrajencev v februarju, mesecu kulture, nato pa v marcu pripravili posebno ponudbo ženskih umetnic.

Leto 2021 tako spet zaključujejo z zdaj že tradicionalnim decembrskim sejmom umetnin art-MUS, tako kot lani, preko spleta. Pod svojo streho tako povezujejo raznolike umetniške akterje, cenilce umetnosti, kritike, umetnike, galeriste, zbiratelje, ljubitelje, umetnostne zgodovinarje, študente in dijake, saj želijo promovirati in spodbujati prodajo številnih priznanih slovenskih umetnikov. Pet let zapored je sejem potekal v obliki sproščenega druženja, z zanimivimi strokovnimi umetniškimi diskusijami, ki povezujejo obiskovalce in umetnike. A letos, kot rečeno, že drugo leto "druženje" poteka v obliki spletnih prenosov, video posnetkov in na družbenih omrežjih.

Tisti, ki se odločijo za nakup dražjih umetniških del, si sliko, kip ali fotografijo, razumljivo, želijo ogledati tudi v živo. Zato so se odločili, da v prihodnosti nadaljujejo tako spletno prodajo kot tudi fizično implementacijo sejma umetnin, napove umetniška vodja sejma Nina Jeza. "Izvajati želimo torej hibridni sejem. Organizatorji smo si zadali obdobje desetih let, v katerem želimo vzpostaviti vseslovenski prodajno-promocijski sejem umetnin. Ena izmed naših želja za prihodnost je tudi mednarodni sejem, saj se nam vsako leto pridružujejo tuji umetniki, čeprav za zdaj zgolj iz sosednjih držav."

Na sejmu sodelujejo tudi slovenski galeristi, saj tako želijo javnosti predstaviti galerije tudi zunaj prestolnice, od Murske Sobote pa vse do Nove Gorice. Glede na število in kakovost domačih umetnikov je v Sloveniji še vedno premalo galerij. In v prvi vrsti je zato sejem art-MUS namenjen umetnikom, ki živijo od svoje umetnosti, a se nimajo kje predstaviti. "Ne nazadnje promocija nikoli ne škodi, če pa se najde kdo, ki ob tem še kaj kupi, toliko bolje," razmišlja organizatorka sejma in dodaja, da se tako izobražuje širši krog slovenskih kupcev umetnin, ki se bodo vsaj enkrat v življenju morda odločili za nakup umetnine slovenskega umetnika. S tem bodo neposredno podprli sodobno slovensko umetnost, sebi pa polepšali dom ali delovno okolje. V nasprotnem primeru postane tovrstna umetnost rezervirana zgolj za zbiratelje.

V petih letih priprav na sejem umetnin pa se jim je porodila še ena, za slovenski prostor dobrodošla zamisel: urediti veliko skladišče za sodobna dela. "Po obiskih številnih ateljejev hitro ugotovimo, da umetniki umetnin nimajo kje hraniti. Prodajajo jih tudi ne ravno sproti, hkrati pa ves čas ustvarjajo. Kam torej z vsemi temi umetninami? Številni nimajo niti ateljejev ali pa so ti prenapolnjeni, nekateri celo prilagodijo svoj umetniški pristop glede na prostor, v katerem ustvarjajo. Dela velikokrat hranijo tudi v raznih lopah, na podstrešjih, v garažah, doma ali pri starših. Slovenija je dovolj majhna in dostopna ter nudi veliko praznih industrijskih prostorov, kjer bi se lahko ta dela primerneje hranila in varovala. Ob tem bi dela tudi digitalizirali in vsaj dvakrat letno pripravili tudi sejem art-MUS, kjer bi bila kupcem tudi fizično na ogled," nam je načrte razkrila Nina Jeza. Ker pa je december tudi priložnost za posebne ponudbe, so oblikovali prodajni koledar z risbami Saše Bezjak in za združitev vina in umetniškega dela v ponudbi Art & Wine​