Matjaž Bažato: Biti galerist ni služba, je način življenja

V nekdanjih prostorih prodajnega salona Gorenje na Dunajski cesti v Ljubljani, na severnem koncu kompleksa Astra, je svoje mesto dobila bržkone največja zasebna galerija pri nas. Galerija Bažato je v prestolnico pripeljala umetnost, ki je doslej rasla v sončnem okolju Goriških brd. Je namreč poganjek tamkajšnje Hiše umetnikov Bažato, kjer so slikarske delavnice in simpoziji dolga leta združevali slikarje, kiparje, fotografe in oblikovalce. Pred dobrima dvema mesecema so svoj program pričeli z odmevno razstavo Iva Prančiča, slikarja, ki ga likovni kritiki označujejo kot vodilno figuro starejše generacije sodobnega slikarstva pri nas in v regiji.

Vodja galerije je Matjaž Bažato je z umetnostjo povezan, odkar pomni, saj mu je ta čudoviti svet že zelo zgodaj predstavil oče Marjan. Ta je kot profesionalni fotograf in ljubitelj likovne umetnosti v Brdih ustanovil Hišo umetnikov Bažato in s tem omogočil ustvarjanje v navdiha polnem okolju. Leta 1996 je Matjaž prevzel očetovo delo, pričel z razstavami in nadaljeval z umetniškimi simpoziji. Takrat, pred 26 leti, se je začela tlakovati njegova profesionalna pot v umetnosti in hkrati vzniknila želja, da bi imel svojo galerijo v prestolnici. "Dolga leta sem želel razstavni prostor, ki bi bil nekaj posebnega. Tak, ki ga drugi galeristi nimajo. Iskal sem primerno priložnost in čakal nanjo, vse dokler se tale prostor, ki je bil že leta 1971 narejen za galerijo, ni pojavil na javni dražbi. Arhitekturno nismo ničesar spreminjali, tak kot je, je prostor malodane popoln," pravi Matjaž Bažato. Njegov umetniški posel se je tako po dobrih dvajsetih letih iz periferije Nove Gorice preselil v središče Ljubljane.

"Z odprtim razstavnim in prodajnim programom smo se zdaj posvetili tudi ljubiteljem umetnosti. Lahko rečem, da sem kar dolgo sanjal o tem - biti bliže ljudem, da imajo možnost vstopiti in si ogledati umetnine, tudi izbrati kaj zase, za svoj dom. Načrtujemo niz samostojnih, skupinskih, preglednih in tematskih razstav in tak program imamo zapolnjen že za naslednja tri leta. Oblikovali smo homogeno skupino, v kateri so zastopani tako že uveljavljeni umetniki, srednji razred in prav tako najmlajši, ki se šele trudoma prebijajo v ospredje. Gre za šestnajst umetnikov in vsak od njih bo imel možnost predstaviti se s svojo samostojno razstavo. Trenutno je na ogled skupinska razstava vseh šestnajstih, sledila bo fotografska razstava Milana Pajka in Janeja Štravsa. Začeli pa smo z Ivanom Prančičem." Matjaž Bažato omeni našega cenjenega slikarja in doda, da je to človek, ki mu že vse življenje stoji ob strani, sodeloval je tudi pri pripravi prostorov in svojo razstavo oblikoval glede na izjemne možnosti, ki jih ponuja razgiban prostor novonastale galerije.

Ta ima dve nadstropji, namenjeni razstavam, sestavljeni iz prehodnih separejev in razvejenega krožnega stopnišča. Pretočen prostor, ki po Bažatovih besedah v svoji površini predstavlja višek, kar lahko ponuja zasebna galerija. Neobičajno stopnišče v sredini obiskovalca objame in pelje iz ene zgodbe v drugo in nazaj. V pritličju je prodajni prostor, v kletnih prostorih pa depoji za umetnine, kjer hranijo del svoje fizične zaloge, drugi del pa v postojnskem depoju. Vsega skupaj skrbijo za kar štiri tisoč umetnin. Biti galerist ni zgolj delo, je način življenja. In ob prodaji umetnin se galerija seveda spremeni v svojevrstno trgovino.

A prva in najpomembnejša je ljubezen do umetnosti, pa čeprav sam nimaš ustvarjalne žilice, kot to prizna Matjaž Bažato. "Takšno življenje z umetnostjo človeka izpopolnjuje, a zahteva tudi ogromno odrekanja. Sam sem bil v posel porinjen v nepričakovanih okoliščinah, po smrti očeta, in sem začel delati z danes na jutri. Na srečo so mi ob strani stali odlični poznavalci likovne umetnosti in me podpirali s svojim znanjem, med njimi Ivo Prančič in Zlatan Vrkljan. Tako sem se z leti kalil in, da, potreboval kar 25 let, da sem odprl svojo galerijo."