Meteoriti: Ko drugi svet pade na dvorišče

Predzadnji dan februarja smo v Slovenijo dobili pošiljko iz vesolja. Številni so poročali o pojavu zelo svetlega meteorja, ki je bil dobro viden tudi v jasnem sončnem dnevu. Slišal se je tudi močan pok. Strokovnjaki so predvidevali, da je meteorid v ozračje vstopil s hitrostjo 21 kilometrov na sekundo in razpadel precej nizko, verjetno na višini okoli 30 kilometrov nad Zemljinim površjem. Velik naj bi bil približno meter ali meter in pol. Njegovi ostanki, za katere sprva niso vedeli, kam natančno so padli, so izjemno pomembni. "To je vzorec našega osončja, to je vzorec nekega drugega sveta, ki nam je dobesedno padel na dvorišče," je dejal Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Meteoriti so neme priče nastanka našega osončja in nosijo zelo pomembne zapise. Stari so namreč toliko kot naše osončje in lahko veliko povedo o njegovem nastanku, saj se sestava meteoritov od njihovega nastanka ni bistveno spreminjala.
Nekaj dni pozneje je Gregor Kos iz vasi Prečna pri Novem mestu na domačem dvorišču zagledal nenavaden kamen, ki ga prej tam ni bilo. Naredil je preizkus z magnetom, ampak ker kamen ni kazal magnetnosti, ni obveščal javnosti. V soboto pa je nato bral o iskalni akciji in videl nekaj fotografij, na podlagi katerih je ugotovil, da bi najdeni kos lahko bil del meteorita. Obvestil je vodjo iskalne akcije, geologa Bojana Ambrožiča, ki je potrdil, da je najdeni kos res meteorit, in ga prinesel v Prirodoslovni muzej Slovenije.

Meteorid, meteor in meteorit

Kakšna je razlika med meteoridom, meteorjem in meteoritom? Na kratko: meteoroid je kamen, ki prileti v ozračje. Svetlobni pojav, ki spremlja pot tega meteoroida skozi ozračje, imenujemo meteor. Meteorit pa je tisto, kar od meteoroida/meteorja po razpadu v ozračju ostane in pade na tla.
Beseda meteoroid ima izvor v grški besedi meteōros, kar pomeni visoko v zraku. S to besedo označujemo majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov). Manjše je od asteroidov in večje od zvezdnega prahu. Nekateri med njimi prečkajo tirnico Zemlje in zaidejo tudi v Zemljino ozračje.

Kaj je ubilo dinozavre

Doslej ni zabeleženo, da bi padec meteorita na Zemljo povzročil smrtne žrtve med ljudmi. Je pa padec ogromnega meteorita pred 65 milijoni let zakrivil izumrtje več kot polovice življenjskih oblik, ki so takrat naseljevale zemeljsko površje, tudi dinozavrov. Znanstveniki so vedeli za veliko izumrtje v času med kredo in terciarjem, a so lahko o razlogih te katastrofe le ugibali, dokler se ni ameriški geolog Walter Alvarez s svojim očetom, slavnim nobelovcem na področju fizike Luisom Alvarezom, sredi 70. let lotil preučevanja plasti iz tega obdobja, ki ni vsebovala nobenih fosilov, je pa v njej našel od 30- do 160-krat večjo vsebnost iridija od običajne. Skorajda ves iridij na zemeljskem površju izvira namreč iz prahu majhnih meteoritov, ki trčijo ob zemeljsko atmosfero in jih po navadi opazimo kot utrinke na nebu, izvorni zemeljski iridij pa se je ob nastanku našega planeta zbral v jedru, tako da ga na površini skorajda ni. Na osnovi teh rezultatov sta Alvareza postavila drzno hipotezo, da je izumrtje dinozavrov pred 65 milijoni leti povzročilo trčenje približno deset kilometrov velikega kometa ali asteroida z Zemljo.