Zabave ob razkritju spola še nerojenega otroka pogosto spremljajo dekoracija v rožnati in modri barvi, torte, konfeti in včasih tudi ognjemet. Poleg tega, da so pravi hit na družbenih omrežjih, je veselje ob razkritju otrokovega spola tudi dokaz, kako družba otroke že pred njihovim rojstvom stlači v enega od dveh predalčkov. Razkritje otrokovega spola običajno temelji na izsledkih ultrazvočne preiskave, opravljene v 18. do 20. tednu nosečnosti. V tem obdobju je mogoče pri otroku že videti spolne organe. Tedaj lahko bodoča starša končno na list papirja napišeta besedo deklica ali deček in ga spravita kuverto, ki jo potem odpreta na omenjeni zabavi. Danes je mogoče otrokov spol razkriti tudi z genetskim testiranjem.
Napredek na področju genetskih raziskav je omogočil razvoj preprostega krvnega testa na osnovi zunajcelične DNK ploda v materini krvi, ki že v desetem tednu nosečnosti pri otroku zazna genetske nepravilnosti, kot so Downov, Edwardsov in Patauov sindrom. Test zazna tudi spolna kromosoma X in Y, ki igrata pomembno vlogo pri razvoju in delovanju telesa. Toda ta krvni test, ki mu drugače pravimo tudi neinvazivni predrojstveni test (NIPT), ne more razkriti otrokove spolne identitete.
Maggie Ruderman in Kimberly Zayhowski sta profesorici medicine, genetski svetovalki in klinični raziskovalki na Univerzi v Bostonu, ki se ves čas trudita izboljšati genetske storitve za spolno drugačne in interspolne osebe. Pravita, da je zelo pomembno, da med pogovorom o genetskem testiranju ljudem natančno pojasnimo stvari.
Razlika med spolom in spolnimi kromosomi
Mnogi enačijo biološki spol in spolno identiteto, čeprav gre za dve popolnoma različni stvari. Ljudje pri spolu najprej pomislijo na to, da je nekdo ženska ali moški. Najpogosteje spol otroka ob pogledu na njegove genitalije takoj po rojstvu razglasijo zdravstveni delavci. Spol lahko določijo tudi z genetskim testiranjem na podlagi prisotnosti kromosomov X in Y. Novorojenčki z dvema kromosomoma X so razglašeni za deklice, tisti s kromosomoma X in Y pa za dečke. Ker lahko NIPT že več mesecev pred rojstvom pokaže, kateri spolni kromosomi so prisotni pri otrocih, so ti danes veliko prej kot nekoč obravnavani kot dečki ali deklice. Taki predrojstveni testi sicer pokažejo, kateri spolni kromosomi so prisotni pri nerojenem otroku, toda določanje spola je veliko bolj zapleteno od preštevanja kromosomov X in Y.
Določanje spola je veliko bolj zapleteno od preštevanja kromosomov X in Y.
Prvič, človekovega spola ne določajo samo spolni kromosomi, ampak tudi drugi kromosomi, hormonski receptorji, živčne poti, reproduktivni organi in okoljski dejavniki. Podobno kot v orkestru vsak instrument odigra svojo vlogo pri izvedbi neke glasbene partiture. Nobene simfonije ni mogoče odigrati z enim samim instrumentom.
Interspolni oziroma ljudje z različnimi spolnimi značilnostmi, ki odstopajo od družbenih norm znotraj binarnega spolnega sistema, so dokaz, kako kompleksno je vprašanje spola. Te razlike se lahko kažejo na različne načine, denimo z razlikami pri ravneh hormonov, genitalijah ali sekundarnih spolnih značilnostih.
Zaradi preveč poenostavljenega pripisovanja spola na podlagi družbenih norm mnogi verjamejo, da obstajata le dva spola. Binarni spolni sistem ne vključuje interspolnih, zato te niso priznane in so deležne zelo slabe obravnave tako v zdravstvu kot v družbi nasploh. Številni interspolni na primer prestanejo prisilne operacije na spolovilih, da bi se prilagodili binarnim spolnim normam, s čimer je kršena njihova pravica do telesne avtonomije.
Vprašanje spolne identitete
Biološki spol nam ob rojstvu pripišejo zdravniki na podlagi anatomije genitalij, medtem ko gre pri spolni identiteti za osebno doživljanje lastnega spola oziroma za to, kako nekdo doživlja samega sebe in se predstavlja svetu. Na to, kako nekdo izraža svojo spolno identiteto in kako ga vidi svet, vpliva nešteto dejavnikov, med drugim tudi način oblačenja, pričeska in barva glasu. Zahodne kulture so v preteklosti fiksirale spolno identiteto le na dva biološka spola in tudi danes zahtevajo, da mora biti človekov spol določljiv znotraj binarnega spolnega sistema: človek je lahko torej ali ženska ali moški.
Spolna identiteta ni odvisna od spolnih organov ali kromosomov. Ljudje niso matematične enačbe in določena kombinacija bioloških lastnosti še ne pove, katerega spola je nekdo. Nekateri ljudje so lahko na primer transspolni, kar pomeni, da se njihov biološki spol, ki so jim ga pripisali ob rojstvu, ne ujema z njihovim družbenim spolom ali spolno identiteto. Nebinarne osebe se ne identificirajo niti kot moški niti kot ženske, lahko pa se identificirajo kot kombinacija obojega ali kot čisto tretji spol.
Nekateri sploh ne verjamejo v spolni sistem. Tako kot spolna raznolikost tudi raznolikost spolnih identitet ni nič nenavadnega. Analiza, ki jo je leta 2022 opravil raziskovalni center Pew, je pokazala, da je približno pet odstotkov Američanov, mlajših od 30 let, transspolnih ali nebinarnih. Ta številka bo verjetno še višja, ko se bosta povečala družbena ozaveščenost in sprejemanje posameznikov z raznolikimi spolnim značilnostmi. Transspolnim nenaklonjene zakonodaje pogosto poudarjajo binarnost spola in ga enačijo z biološkim spolom, dodeljenim ob rojstvu.
Interspolni in tisti z raznolikimi spolnimi značilnostmi so dokaz, da sta tako človekov spol kot spolna identiteta večdimenzionalna. Spol ni odvisen samo od bioloških dejavnikov, zato ni prav, da spolno identiteto posameznika določimo na podlagi njegovega biološkega spola, še manj pa na podlagi njegovih spolnih kromosomov.
Kljubovanje normam glede spola in spolne identitete
Ideja, znana kot biološki esencializem, po kateri igra biologija največjo vlogo pri oblikovanju posameznikove identitete, je bila kriva za dolgoletne napačne predstave o spolu in spolni identiteti. Gre za predalčkanje ljudi in omejevanje njihove pravice do samoodločanja. Tako naj bi bile denimo ženske v skladu z družbenimi normami skrbne in nežne, medtem ko se od moških pričakuje, da so zaščitniški in odločni. Te strogo opredeljene vloge spolov služijo za spodbujanje idej o evolucijski usodi in domnevnem naravnem redu.
Trženjske strategije za otroške igrače so pogosto zasnovane na vlogah spolov ter deklice usmerjajo k nakupu punčk in gospodinjskih igralnih kompletov, dečke pa k nakupu akcijskih junakov ter setov za gradnjo, sestavljanje in zlaganje.
Izobraževalni sistemi pogosto spodbujajo spolne norme z usmerjanjem deklic k predmetom, kot sta književnost in umetnost, ter dečkov k naravoslovju in matematiki. To ustvarja predstavo, da so določene lastnosti in interesi neločljivo povezani s posameznikovim spolom in spolno identiteto, kar prispeva h krepitvi družbenih norm in spodbujanju neenakosti.
Z vztrajanjem pri binarnih konstruktih o spolu in spolni identiteti ne spoštujemo individualnosti in spolne fluidnosti. S kategoriziranjem ljudi na podlagi analize njihovih kromosomov ali ko ob rojstvu vidimo njihove genitalije, omejujemo njihovo avtonomijo in avtentičnost. Te preproste domneve ustvarjajo pričakovanja, ki so lahko škodljiva.
Naj se otroci sami opredelijo
Če vam med nosečnostjo ponudijo predrojstveno genetsko testiranje, ne pozabite, da je to le eden od instrumentov v orkestru. Z njim ni mogoče preučiti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo posameznikov spol, sploh pa ne določiti posameznikove spolne identitete, pri kateri gre za popolnoma drug koncert. V preteklih letih je Jenna Karvunidis, ki velja za utemeljiteljico zabav ob razkritju spola, izrazila obžalovanje, da je sploh začela ta trend, ter pojasnila, da so se njena stališča glede spola in spolne identitete spremenila. Leta 2019 je na facebooku zapisala: "Sprememba zgodbe. Prvi dojenček, ki smo mu pripravili zabavo ob razkritju spola, je deklica, ki nosi moške obleke!" Napisala je še: "Praznujmo prihod dojenčka in si privoščimo torto."
Ko boste odprli ovojnico, ko bodo v zrak poleteli baloni in bo vsak gost dobil kos torte, pomislite na to, da utegnete s to prakso zapečatiti otrokovo usodo, kar zadeva njegov spol in spolno identiteto. Zato raje pripravite zabavo, ki bo dopustila možnost, da se bo vaš otrok nekega dne sam opredelil glede spola.
