Zora Štok
Že res, da je serijskih morilk veliko manj kot serijskih morilcev, a to nikakor ne pomeni, da niso bile vsaj tako nevarne in brutalne kot moški, ki so v nizu sejali smrt. Med najbolj znanimi serijskimi morilkami je Američanka Aileen Wournos, ki je od decembra 1989 do novembra 1990 umorila več moških. O njej se je največ govorilo leta 2003, ko je bil posnet film z naslovom Pošast (Monster), v katerem je blestela Charlize Theron, leto kasneje je za vlogo morilke tudi prejela oskarja.
Wournosova je bila prostitutka, umorila je sedem moških, na sojenju pa zatrjevala, da jih je umorila v samoobrambi, ko so jo kot štoparko vzeli v avto, a jo kasneje pretepli in posilili. Svoje žrtve je morila na avtocestah v ameriški zvezni državi Florida, kjer je kot prostitutka največ delala. Washington Post je ob analizi filma zapisal, da je bil prva žrtev Wournosove Richard Mallory, ki jo je brutalno posilil, kar naj bi jo bilo potem za vselej zaznamovalo. Naslednje žrtve pa naj bi bila umorila, ker je potrebovala denar za svojo partnerico. Na žrtvah so bile namreč tudi sledi ropa, morilka se je tudi odpeljala z njihovimi avtomobili. Wournosova je bila leta 1992 obsojena na smrt, kazen je bila izvršena leta 2002.
Črna vdova
Leta 1998 je na električnem stolu pristala Judy Buenoano, znana kot Črna vdova. Obsojena je bila zaradi zastrupitve moža z arzenom, utopitve svojega paraliziranega sina in poskusa umora nekdanjega zaročenca (pod avto mu je nastavila bombo). Motiv za umora in poskus umora? Koristoljubje. Ženska je namreč računala na 240 tisoč dolarjev zavarovalnine, kolikor bi ji bilo pripadlo zaradi vseh treh smrti. Toda preiskovalci so hitro odkrili njeno igro, in čeprav ne v policijski preiskavi ne na sojenju umorov in poskusa umora ni priznala, je bila obsojena na smrt. Po letu 1848 je bila prva ženska na Floridi, ki je bila usmrčena.
Mala morilka starejših
Še vedno pa zaporno kazen prestaja Mehičanka Juana Barraza. Mala morilka starejših, kot so jo poimenovali mediji, je bila obsojena za 16 dokazanih umorov v povezavi z ropi starejših žensk v Ciudadu de Mexicu in še za enajst drugih umorov. Skupna izrečena kazen znaša 759 let zapora. Očitali so ji sicer še več umorov, številka se giblje med 24 in 49. Vse njene žrtve so bile zadavljene.
Leta 1957 rojena Juana Barraza je začela moriti konec leta 1990, njen pohod je trajal do 17. novembra 2013, ko so jo končno aretirali.
Morila je ženske, starejše od 60 let, vse so bile zadavljene, potem jih je oropala. Preiskovalci so kot motiv navedli dejstvo, da jo je mama alkoholičarka v zameno za nekaj piv večkrat izročila moškemu, ki jo je potem vselej posilil, celo zanosila je z njim in rodila sina. Barraza se je sicer ukvarjala z rokoborbo in je bila v Mehiki zelo znana. Nekatere priče, ki so stanovale blizu nekaterih umorjenih žensk, so policiji tudi opisale, da so v bližini kraja umora videli žensko krepke športne postave. A kljub temu je bilo presenečenje izjemno, ko se je izkazalo, da je na morilskem pohodu znana rokoborka.
Neprijazne medicinske sestre
Kar 31 umorov so pripisali Jane Toppan, rojeni davnega leta 1854, katere morilski pohod so ustavili leta 1901. Začelo se je v bolnišnici Cambridge Hospital v bližini Bostona, kjer je delala kot medicinska sestra. Navzven je veljala za izjemno veselo, prijazno žensko, zato so jo tudi klicali Jolly Jane, v resnici pa je na starejših, bolnih pacientih testirala različne droge in mešanice drog in zdravil. Med zaslišanji po aretaciji je povedala, da je bilo vedno vznemirljivo spremljati, kako nekdo umira, pa se spet zave in potem le umre. Na sodišču so jo sicer spoznali za krivo, a zaradi neprištevnosti je niso obsodili na zaporno kazen, pač pa so jo zaprli v psihiatrično ustanovo, kjer je umrla leta 1938, stara 84 let.
Na starejših pacientih je testirala mešanice drog in zdravil
Tudi otroci žrtve serijskih morilk
Žrtve serijskih morilk pa so bili tudi otroci. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč Angležinja Myra Hindley skupaj s svojim fantom Ianom Bradyjem umorila pet otrok in jih potem zažgala. Dogajalo se je v kraju Saddleworth v severozahodni Angliji. Zaradi smrti treh otrok so ju obsodili leta 1966, potem pa sta leta 1980 priznala umor še dveh otrok. Izkazalo se je, da sta otroke pred tem mučila, o početju pa hranila fotografije in celo zvočne posnetke. Brady je umrl leta 2017 v strogo varovani psihiatrični bolnišnici, kamor so ga premestili po izreku dosmrtnega zapora, Hindleyjeva pa leta 2002 med prestajanjem zaporne kazni, tudi ona je bila obsojena na dosmrtni zapor.
V Angliji pa so imeli z morilko otrok opravka tudi več let kasneje. Beverly Allitt, rojena leta 1968, z vzdevkom Angel smrti, je bila namreč obtožena umorov, poskusov umorov in poškodb otrok, ki so ji bili zaupani v oskrbo v bolnišnici Kesteven Hospital v Lincolnshiru v Angliji. Zgodilo se je v 59 dneh, med februarjem in aprilom 1991. Vbrizgala jim je visoke doze inzulina. Čeprav so ji diagnosticirali Munchausnov sindrom, so vseeno ocenili, da je sposobna za sojenje. Spoznali so jo za krivo in jo za štiri umore, tri poskuse umora in šest hudih telesnih poškodb obsodili na 13 dosmrtnih kazni. Kar 16 umorjenih otrok pa ima na vesti Dagmar Overbye iz danskega Köbenhavna. Ta je v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja pomagala iskati nadomestni dom otrokom mater, ki jih niso mogle obdržati. A namesto da bi jim našla dom, jih je umorila. Razkrili so jo, ko si je ena od mater premislila in hotela otroka nazaj, ko pa ji je Overbyejeva rekla, da ne ve, kje otrok sploh je, je mati postala sumničava. Policija se je lotila preiskave in kosti enega od otrok našla v pečici osumljenke. Dokazali so ji samo devet od 16 smrti otrok, obsojena je bila na smrt, a takratni danski kralj ji je zaradi tega, ker je bila ženska, kazen spremenil v dosmrtni zapor.
Ostanke trupel zakopala na vrtu
Od ponarejanja čekov preko lastništva bordela pa vse do več umorov je pot, ki jo je prehodila Dorothea Puente (nekaj časa poročena Gray). Moriti je začela dokaj pozno, prvi umor so ji namreč pripisali leta 1982, ko je bila stara 53 let. Njeno prejšnje početje, zaradi katerega je tudi odsedela nekaj let v zaporu, se namreč nanaša na čas, preden je začela moriti.
Puentejeva je stanovala v kalifornijskem Sacramentu, v svoji hiši je imela več najemnikov. Ti so bili večinoma odvisni od socialne pomoči ali odvisniki od drug, vsekakor pa ljudje, ki jih nihče ni pogrešal. Da se je v hiši dogajalo nekaj hudega, je policija odkrila leta 1998, ko so na njenem naslovu poizvedovali o pogrešanem moškem, čigar zadnji znani naslov je bil prav v njeni hiši. Ko so preiskovalci podrobneje izprašali Puentejevo in pridobili nalog za pregled vrta, se je izkazalo, da so bili njihovi sumi utemeljeni. Na dvorišču so namreč odkrili ostanke trupel štirih žensk in treh moških v starosti od 52 do 79 let. Izkazalo se je, da so bili vsi zastrupljeni z zdravili, ki so jih bili prejemali na recept. Po razkritju je Puentejeva sicer skušala zbežati v Los Angeles, a so jo hitro prijeli. Sodili so ji bili zaradi devetih umorov, čeprav so jo sumili kar enajstih. Obsojena je bila na dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve. V starosti 82 let je umrla v zaporu v Kaliforniji, v katerem je prestajala kazen.
