Prejšnji teden je našo pisarno zajela Veš, kaj ješ manija. In ker imamo res veliko pisarno, odprto vesolje, ki omogoča lažji pretok informacij v firmi, kjer so informacije ključni vir preživetja, imam sedaj vse informacije iz - hladilnikov sodelavcev. "Poskeniral sem cel hladilnik! Grozno je! Majoneza! Boljše, da ne skeniraš, res. Vse prebije v rdeče!" Ali pa: "Lej, lej, kikirikiji rdeči!" Pa bi morali biti zdravi, če pa so neslani! In smo skenirali vse, kar nam je prišlo pod roke doma in v službi, se prijemali za glavo, realnost nas je brutalno butala v čelo. Histerija se je že ob prvem rednem popoldanskem stresnem obratu (ta je na meniju vsak dan) polegla in že smo goltali vse nevarne jedi, ne meneč se za zlo, ki ga bodo zadale našemu ožilju. Je pa res, da so se količine pregrešnih prigrizkov v našem krmišču od takrat zmanjšale. S posebnim poudarkom na transmaščobah seveda.
"Eh, vsakih nekaj let si izmislijo kaj novega. Zdaj ne smemo tega, potem je škodljivo ono, pa spet nekaj drugega," je bila običajna mantra moje babice. In je nalila olje, ki je ostalo od pomfrija, v poseben lonček ter ga shranila za drugič. Če bi ji kdo takrat skušal dopovedati, da je to škodljivo, bi verjetno odgovorila z zgornjim stavkom in si namazala na kruh ramo, ki je takrat veljala za edini zdrav nadomestek masla - maslo je namreč imelo status strupa. Saj deloma je imela prav. Znanost res napreduje in odkriva vesolje človeškega telesa. A k sreči vedno bolj ugotavlja tudi, kaj vse pod krinko "zdravo za vas" prodajajo prehranska podjetja. Še prehranska piramida se z leti spreminja, pa je piramida!
K zamegljevanju slike o tem, kaj je za nas dobro in kaj ne, prispevajo znaten del razni prehranski svetovalci, ki v nešteto primerih to sploh niso. Samooklicani prehranski guruji si za to, da ohranijo pozornost ranljivih odjemalcev (običajno z resnim razlogom ranljivih, torej bolnih) njihovih izkrivljenih informacij. Makrobiotika, ketonska dieta, prehrana po krvnih skupinah, nekaj za hujšanje in nekaj proti raku, superživila za boljše počutje (mimogrede, poskusite pod aplikacijo Veš, kaj ješ vstaviti brusnice - sladkorja imajo več kot kokakola!). Kolobocija prehranskih nasvetov in samooklicanih prehranskih svetovalcev je sposobna ustvariti tako gosto meglo, da tudi čisto resni ljudje ob čisto resnih opozorilih, da so pa transmaščobe res nevarne, zamahnejo z roko, češ še ena novotarija. Pa ni. In prav je, da proizvajalci prevzamejo odgovornost za izdelke, ki jih prodajajo potrošnikom. Čeprav nobeno živilo samo po sebi ne varuje zdravja, tedenski jedilnik ga pa. Zelo enostavna logika, ki je v času, ko tako radi verjamemo v prehranske čudeže, zelo težko prebavljiva. Neprimerno lažje je verjeti, da bo stevia odpravila naše težave, kot pa sestaviti uravnotežen tedenski jedilnik in ga nato tudi izvesti. V žongliranju med službo ter balansiranjem tedenskega družinskega programa obveznosti in dolžnosti se stevia pač v sredo, ko pogrevaš bolonjsko omako iz zamrzovalnika za otroka, ki je samo še špagete, prikaže kot odrešitev za prehransko nemarnost.
In tako v vsakem primeru, četudi opremljeni z vsemi primeri dobre prakse in nasveti, vstopimo v veletrgovino in nabašemo v voziček vse, kar običajno. Ker je lažje. In iskreno - k sreči obstajajo službe, ki pri tem skrbijo za to, da nas prehranska industrija, ki želi poceniti svoje procese, ne zastruplja še s transmaščobami. Da imamo Veš, kaj ješ in resne inštitucije, ki skušajo nadzorovati industrijo, ki potrošniku tako ne more več prodati čisto vsega. Od vsega je za zdravje najbolj priporočljivo, da ločimo resno znanost od prehranskih gurujev različnih sort. Ker slednji večinoma najbolj škodijo zdravju.
