Prehajanje iz žalosti v jezo in nato v veselje, in to v samo nekaj minutah, lahko pri najstnikih vzbudi občutek, da izgubljajo nadzor. Zakaj se najstnikom pogosto zdi, da sedijo na nekakšnem čustvenem toboganu, se sprašujejo na spletni strani Kidshealth. Del odgovora je nenehno spoprijemanje s spremembami in raznimi pritiski.
Morda je tak najstnik začel obiskovati novo šolo in ne more več tako pogosto videvati svojih starih prijateljev. Mnogi se lahko znajdejo pod velikim pritiskom, če želijo imeti dobre ocene ali dosegati odlične rezultate v športu in pri drugih aktivnostih. Nekaterim se zdi, da preprosto nimajo dovolj časa, da bi postorili vse, kar bi radi. Najstniki čutijo močno potrebo po oblikovanju lastne identitete in samopodobe. Iščejo svoj prostor pod soncem in želijo biti sprejeti med vrstniki. Najstniki se tudi prvič srečajo z občutkom, da bi se radi nekoliko oddaljili od staršev in družine. Zdi se jim, da bi radi bili sami in sprejemali lastne odločitve, vendar je to zanje včasih zelo težko.
Prehod v odraslost in puberteta
Najstništvo je sicer zelo zabavno in razburljivo življenjsko obdobje, pa vendar je lahko to tudi čas zmede in konfliktov. Nekateri najstniki - in njihove družine - potrebujejo precej časa, da se navadijo na spremembe, ki jih prinaša prehod iz otroštva v odraslost.
Drugi pomemben vzrok za nihanje razpoloženja je biologija. Ko se začne puberteta, začne telo proizvajati spolne hormone. Ti hormoni - estrogen in progesteron pri dekletih ter testosteron pri fantih - povzročijo velike spremembe v telesu. In kaže, da pri nekaterih ljudeh povzročijo tudi čustvene spremembe - vzpone in padce, za katere se zdi, da jih včasih ne moremo nadzorovati. Zavedanje, da v najstniških letih skoraj vsakdo doživlja ta nihanja razpoloženja, lahko vse skupaj precej olajša.
Ko ne gre več samo za slabo voljo
Razdražljivost in vzkipljivost sta lahko tudi znak depresije. Enako velja za občutek zdolgočasenosti ali brezupa. Mnogi ljudje depresijo povezujejo samo z občutkom žalosti, a zanjo so značilne tudi čemernost, nepotrpežljivost, jeza in celo brezbrižnost. Ko začne najstnika depresija ovirati pri tem, da bi užival v življenju, in v odnosih z drugimi, je to znak, da mora nekaj ukreniti zoper njo. Med drugim se lahko pogovori s svetovalcem ali terapevtom, ki mu bosta svetovala, kako jo lahko obvlada. Če kdaj začuti željo po samopoškodovanju, se mora o tem takoj z nekom pogovoriti, saj je to znak, da gre za nekaj več kot samo za slabo razpoloženje.
Prevzemite nadzor nad razpoloženjem
Najstniki, preberite, kaj lahko storite, da boste pregnali slabo voljo ali jo vsaj omilil.
• Zavedati se morate, da niste edini s to težavo. Vsi najstniki se spopadajo s spremembami razpoloženja, čeprav jih ne doživljajo enako intenzivno.
• Zajemite sapo, štejte do deset ali počnite nekaj, ob čemer se boste vsaj za nekaj trenutkov umirili, zlasti če občutite jezo ali ste razdražljivi. Poskusite na situacijo gledati z zornega kota modrega opazovalca.
• Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate. Prijatelji si lahko zelo pomagate med seboj. V njihovi družbi boste spoznali, da vas vse preplavljajo podobna čustva. Pomemben je tudi pogovor s starši, z vami lahko delijo svoje izkušnje s premagovanjem slabe volje. Poleg tega bo bolje, da jim boste povedali, kako se počutite, namesto da jezno loputate z vrati. V pomoč so lahko tudi učitelji in svetovalci, medtem ko vam bo na vprašanja, povezana z razvojem, najbolje znal odgovoriti zdravnik. Če boste čustva zadrževali v sebi, se lahko stanje še poslabša.
• Bodite telesno aktivni. Redna telesna aktivnost spodbuja tvorbo hormona beta endorfina, ki nadzira stres in izboljšuje razpoloženje. Tecite, odigrajte partijo tenisa, sedite na kolo ali pojdite na trening boksa.
• Poskrbite, da boste vedno naspani. Zelo pomembno je, da namenite dovolj časa počitku. Utrujenost lahko vodi k še hujšemu občutku žalosti in razdražljivosti.
• Ustvarjajte. Lotite se kakšnega projekta. Lahko na primer ustanovite svojo revijo, začnete pisati dnevnik, izdelujete iz lesa, naslikate kakšno sliko ali napišete skladbo. Pisanje pomaga pri urejanju in izražanju misli in čustev, hkrati daje občutek, da so stvari vendarle obvladljive. Ne ukvarjajte se s slovnico, pravopisom ali postavljanjem ločil. Pomembno je le, da svoje misli zlijete na papir. Naj bo vaša nova umetnina izraz čustev.
• Jočite. Nič ni narobe, če se tu in tam zjočete. Pravzaprav se človek potem pogosto počuti bolje. Toda če vam zdi, da ste pogosto žalostni, razdražljivi, vsega naveličani ali obupani in da nimate samo slabega dne, potem gre lahko za depresijo in v tem primeru potrebujete pomoč svetovalca ali zdravnika. Tudi če ste velikokrat jezni ali v stresu, bi bilo dobro, da poiščete pomoč.
• Počakajte, da mine. Tako hitro, kot se lahko razpoloženje poslabša, se lahko tudi izboljša. Toda če vztraja predolgo ali vpliva na odnose s prijatelji, starši, sošolci in vas ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, je morda bolje, da se s šolskim svetovalcem, starši ali terapevtom pogovorite o tem, kaj lahko storite, da se boste počutili bolje.
