Krokodili so veliki plazilci, ki živijo v tropskih predelih Afrike, Azije, Avstralije ter Severne in Južne Amerike. Spadajo v red Crocodilia, kamor uvrščamo tudi kajmane, gaviale in aligatorje. Obstaja 13 vrst krokodilov, ki se po velikosti precej razlikujejo.
Najmanjši so toponosi krokodili, ki lahko zrastejo do 1,7 metra v dolžino in tehtajo od šest do sedem kilogramov, največji so indijski krokodili oziroma letvičarji, Največji znani primerek te vrste je bil dolg kar 6,17 metra, najtežji je tehtal 907 kilogramov.
Ptič ali zebra, vseeno mu je
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, kaj preži nanj pod vodo. Ko namreč krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo neslišno in skoraj negibno. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko se dovolj približa tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi; kar 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih. Imajo zelo močne čeljusti. Brž ko je v njih ujet plen, ga požrejo. Lotijo se celo zeber, a po navadi jedo manjše živali, velike ribe, ptiče, včasih ugriznejo tudi v človeka.
Kaj jedo?
Krokodili so mesojedi, torej se prehranjujejo z različnimi vrstami mesa, kot so ribe, ptiči, žabe in raki, v ujetništvu oziroma v živalskih vrtovih pa navadno jedo podgane, ribe in miši, včasih tudi kobilice.
V divjini s pomočjo svojih orjaških čeljusti zdrobijo plen in ga požrejo v enem grižljaju, saj za razliko od nekaterih drugih živali ne morejo prežvečiti hrane ali je raztrgati na manjše kose. Za lažjo prebavo pogoltnejo majhne kamne, s katerimi zmeljejo hrano v želodcu. Imajo počasen metabolizem, zato lahko brez hrane preživijo tudi več mesecev.
Kje živijo?
Pred 100 milijoni let, v dobi mezozoika, je bil red Crocodilia visoko v prehranjevalni piramidi. Danes živijo krokodili v tropskih habitatih, navadno v bližini jezer, rek, močvirij ali ob morjih. Po poročanju National Geographica živi ob slanem jezeru Enriquillo v Dominikanski republiki ena največjih populacij šilonosih krokodilov na svetu. Obstaja dober razlog, zakaj se najraje zadržujejo v tropskem podnebju, saj so hladnokrvni, kar pomeni, da njihova telesa ne proizvajajo toplote, torej so odvisni od temperature okolice. V hladnejših mesecih in daljših suhih obdobjih zato izkopljejo jamo ob bregovih rek ali jezer in preidejo v nekakšno stanje mirovanja, ki spominja na zimsko spanje.
Mladiči
Krokodilja samica naenkrat lahko izleže od deset do 60 jajc, iz katerih se po 55 do 110 dnevih izvalijo mladiči. V dolžino merijo od 17,8 do 25,4 centimetra, spolno zrelost dosežejo po štirih do 15 letih. Življenjska doba krokodilov se razlikuje glede na vrsto - nekateri živijo približno 30 let, drugi lahko dočakajo celo do 75 let.
Ogroženost
Kubanski (rombasti) krokodili so ena najbolj ogroženih vrst krokodilov na svetu. Spadajo med kritično ogrožene živalske vrste, saj njihova populacija šteje manj kot štiri tisoč osebkov. Med drugim so krokodili pogoste tarče divjih lovcev, zlasti zaradi trpežne kože. Po podatkih organizacije International Union for Conservation of Nature and Natural Resources so na seznamu ogroženih vrst tudi šilonosi krokodili, vendar njihovo število v zadnjih letih narašča.
Aligator ali krokodil?
Ljudje krokodile pogosto zamenjujejo za aligatorje, a jih je pravzaprav precej preprosto razlikovati, če vemo, na kaj je treba biti pozoren. Aligatorji imajo namreč gobec oblikovan v obliki črke U, medtem ko je krokodilji bolj podoben črki V; njegovi zobje nekoliko štrlijo čez zgornjo čeljust, tudi ko ima zaprt gobec.
Enemu krokodilu lahko zraste 8000 zob
Jočejo zares
Ko krokodilom izpade zob, ga že kmalu nadomestijo z novim. V življenju jih lahko tako zamenjajo več kot osem tisoč. Krokodili se ne morejo znojiti, temveč se, podobno kot psi, ohlajajo prek gobca, in sicer tako, da ga široko odprejo, kar prispeva k večjemu izhlapevanju.
Izraz točiti krokodilje solze pomeni neprave, lažne solze in izvira iz 16. stoletja. Krokodili lahko dejansko jočejo, saj solzna žleza za njihovo tretjo veko (tako imenovano žmurko) izloča tekočino, ki čisti in vlaži oči ter jih varuje pred bakterijami. Njihove solze načeloma niso vidne, razen če se dlje časa zadržujejo na kopnem in se jim oči posledično začnejo sušiti.
Znanstveniki so izmerili, da lahko krokodili ugriznejo s silo 34.000 newtonov na kvadranti meter, kar pomeni, da lahko brez težav pregriznejo človeško roko ali nogo. Za primerjavo znaša sila, ki jo lahko s čeljustjo proizvedemo ljudje, okoli 700 newtonov na kvadratni meter. Po drugi strani so krokodilje čeljusti presenetljivo neučinkovite pri odpiranju in jih je mogoče zapreti že z elastiko.
Čeprav tega morda ne bi pričakovali, imajo krokodili izredno izostren sluh, ki jim celo omogoča, da slišijo klice svojih mladičev, ko so ti še v jajcih. Poleg tega so izjemno dobri plavalci in lahko v vodi dosežejo hitrost do 32 kilometrov na uro, kar jim pomaga pri lovu, pod vodo pa se lahko zadržijo do eno uro. Po drugi strani je njihovo gibanje na kopnem precej bolj omejeno, saj lahko tečejo s hitrostjo do 17,6 kilometra na uro in še to samo na kratke razdalje.
Lov na krokodile zaradi njihove kože je prepovedan, zato so izdelki iz nje precej redki. Torbica iz krokodilje kože lahko stane tudi deset tisoč evrov ali več, poroča spletni portal Livescience.
