Naše izjemne ženske: V Sloveniji imamo 212 občin in 22 županj

Ženskam so ves čas stereotipno pripisovali pomembnejše vloge, ki naj bi jim bile po naravi bližje: vzgoja in izobraževanje, sociala, zdravstvo. "Vendar smo tako tudi vzgojene, skozi izobraževalne procese, družbeno pogojene vplive, kulturo. In podobno velja tudi za moške, ki jim celoten arzenal privzgaja, kakšni so in kakšni morajo biti, kaj smejo in česa ne. Tudi zato je mogoče pogosto najti izjemno uspešne ženske najprej na področjih skrbi za druge." Tam, kjer neposredno delajo z ljudmi, se dnevno srečujejo z mnogimi izzivi, ki jih prinaša življenje, in za te izzive morajo najti ustrezne rešitve. "Še tako dobro mišljene rešitve, pripravljene tam nekje daleč v centrih odločanja, se v vsej razsežnosti pokažejo šele pri konkretnem udejanjanju. Tudi zato za ženske velja, da se pogosteje vključujejo povsod tam, kje njihova aktivacija prinaša možnost konkretnega delovanja. Ena izmed raziskav je tako pokazala, da ženske kandidirajo za županje zato, ker hočejo rešiti neke zelo konkretne probleme, izgradnja novega vrtca, ureditev skrbi za starejše, zaščita nekih naravnih virov. Ko je to rešeno, se v politiki pogosto več ne vidijo."
Ženske v politiki pri nas so zgodba majhnih vzponov, velikih padcev, drobnih korakov naprej in nekaj nazaj, ugotavlja. "Generacije žensk in moških so zastavljale glas, znanje, položaj zato, da bi se položaj žensk in moških v prostorih političnega uravnotežila. V Sloveniji smo uvedli sistem kvot tako na lokalni kot državni ravni. V občinskih in mestnih svetih je obveza spoštovanja uravnotežene zastopanosti moških in žensk na kandidatnih listah prinesla nekaj pomembnih sprememb v sestavah občinskih in mestnih svetov. Tam med 35 in 40 odstotki je svetnic, posledično se je povečalo tudi število podžupanj v vseh skupinah občin. Tudi med župani se veča število županj, sedaj jih je 22, čeprav je to glede na 212 občin še vedno zelo malo."
Eno je seveda vzpostaviti sistem uravnoteževanja, drugo je odnos in pripravljenost žensk in moških, da stopijo v prostore političnega odločanja. "Ženske tu še pogosteje kot moški dvomijo o možnosti vplivanja na odločitve, črtijo načine in prakse političnega delovanja in izražajo nepripravljenost, da bi v vsem tem početju sodelovale. To, da tako ženske kot moški vedno pogosteje zavračajo aktivno sodelovanje v prostorih političnega odločanja, ni dobro. Tu se še naprej odloča o vseh nas in za vse nas." Tudi spominov na zaslužne ženske, ki so že umrle, ne ohranjamo ravno sistematično, po partizanki in političarki s področja sociale se v Mariboru imenuje Dom Danice Vogrinec, edina mariborska častna občanka je zdravnica dr. Zora Janžekovič. "Primarijko in profesorico Zoro Janžekovič, svetovno priznano strokovnjakinjo s področja zdravljenja opeklin, sem skupaj s kolegi in kolegicami leta 1999 predlagala za prejemnico tega najvišjega mestnega priznanja. Zanesljivo je bilo v mestu več zaslužnih strokovnjakinj, stanovske organizacije bi morale bolj poglobljeno spremljati dosežke svojih članic, širiti vedenje o njihovih dosežkih in ohranjati njihovo vlogo in vrednost tudi za naslednje generacije."
Dr. Mateja Ratej je v knjigi Mariborske osebnosti orisala nekaj žensk, ki so s svojim delovanjem pomembno sooblikovale podobo tega mesta. Dobro bi bilo imeti več takšnih poglobljenih pogledov v zgodovino. "Tudi zato smo oblikovali skupino, ki bo načrtno spremljala, beležila pa tudi odstirala vlogo žensk v Mariboru. Pri tem je pomembna vloga medijev, ki lahko z načrtnim spremljanjem uspehov, dobrih zgodb, dosežkov vrednotite in ohranjate podobe ljudi v nekem času in prostoru."
Preiskovanja odstirajo izjemne zgodbe. O Celjanki Almi Karlin, umrla je leta 1950, večina prebivalcev v Sloveniji dolgo ni veliko vedela. V osemdesetih in devetdesetih letih so začeli odkrivati njene poti po svetu in dela, ki jih je napisala. "Danes velja za eno izmed desetih največjih popotnic sveta."
Malo ulic z ženskimi imeni in samo ena častna občanka je stanje, ki ne kaže realne vrednosti vloge žensk v razvoju Maribora, pravi Jasmina Vidmar. Ljubljana spoštljivo nagrajuje tako moške in ženske ter njihove dosežke enakovredno ceni in vrednoti, opomni. Občina Maribor vsako leto zbira predloge za podeljevanje različnih priznanj mesta za visoke dosežke na različnih področjih in to je priložnost za sodelovanje občanov. "Škoda je vse to prepustiti naključju ali samo vsem tistim, ki so bolj vešči sistemov. Prav bi bilo sistematično spremljanje, beleženje in vrednotenje dosežkov in uspehov občank in občanov. Ker je to skrb za ohranjanje in oblikovanje identitete mesta in njegovih ljudi."