Nasveti Miše Pušenjak: Zakaj vrtnine cvetijo, plodov pa ni?

Letošnje vreme res ni bilo prizanesljivo do naših vrtnin. Še tiste, ki imajo rade mrzlo, so trpele, saj je bilo tudi preveč padavin. Posledice prenizkih temperatur se že poznajo. Veliko težav je z nenastajanjem plodov, z odpadanjem cvetov, s sušenjem plodičev … Zdaj pa smo naenkrat pristali sredi vročinskega vala, ki bo rastline še dodatno spravil v stres.

Kako nastane plod?

Mnogi vrtičkarji menijo, da je cvetenje že zagotovilo, da bomo pridelali plodove. Pa je res tako? Res je, da je cvetenje nujno, da pridemo do plodov, seveda pa ni nujno, da bodo plodovi nastali. Za plod sta v 90 odstotkih primerov potrebna najprej cvet (pri nekaterih rastlinah, kot so bučevke, so potrebni moški in ženski cvetovi), a potrebni so tudi opraševalci in ustrezne vremenske razmere.

Cvet je lahko dvospolen - en cvet ima moške in ženske organe, pestič in plodnica so ženski del cveta, in prašnike, ki so moški del cveta. Vendar ni povsod tako. Cvet je lahko tudi enospolen, ima samo ženske ali samo moške dele cveta. Pri tem pa so lahko na eni rastlini samo moški cvetovi, na drugi pa samo ženski (lep primer med vrtninami so šparglji in špinača, najbolj znan pa zagotovo kivi). Rečemo jim dvodomne rastline. Enodomne rastline pa so tiste, ki imajo ženske in moške cvetove ločene, a na eni rastlini. Najbolj znane so bučevke, bučke, buče, lubenice, melone … Do plodu pride, ko se združijo moške in ženske spolne celice, kakor pri vseh živih bitjih.

Pri rastlinah so moški organi prašniki, moške celice pa cvetni prah. Ženski spolni organ je pestič, sestavljen iz brazde, s posebno cevko, vratom pestiča, povezan s plodnico. Zagotoviti je treba, da pride cvetni prah na brazdo pestiča. A to je šele oprašitev. Tudi oprašitev ne zagotavlja plodu. Cvetni prah mora "kaliti", dednina se po vratu pestiča spusti do plodnice, kjer jo čakajo jajčne celice. Zdaj pride do oploditve, ta pa že skoraj zagotavlja plod. Povsod na tej poti pride lahko do motenj. Prav v letošnjem letu jih lahko pričakujemo veliko, saj se je šele zdaj ogrelo dovolj, da bodo plodovke opravičile svoje ime, dobile plodove.

Buče cvetijo in ni plodov

To je najpogostejše vprašanje po mrzli pomladi. Bučevke imajo torej dvojne cvetove, moške in ženske. Oboji so potrebno za plod. Pri vrežastih sortah je normalno, da rastlina v začetku nastavi samo moške cvetove. Potrebuje čas, da se razvije koreninski sistem, dovolj listov in s tem dovolj hrane za plodove. Ker je bil cel maj prehladen, korenin ni veliko, rastlina preprosto ne more prehraniti plodov, zato ženskih cvetov ni. Ker pa so moški cvetovi na dolgih pecljih, ki najpogosteje gledajo iz posevka, saj morajo privabiti opraševalce, seveda na prvi pogled izgleda, da bo plodov veliko. Pa seveda ni tako. Ženski cvetovi so na kratkih pecljih, prepoznamo pa jih po plodnici, manjši bučki pod venčnimi listi, že od malega. Potrebni so torej ugodni pogoji, da rastlina sploh nastavi ženske cvetove. Potem pa je potreben nekdo, ki bo cvetni prah z moških cvetov prenesel na brazde pestiča ženskega cveta. Kadar opraševalcev ni, plodov ni - ali pa so majhni. Če je prevroče, če so rastline žejne, ne pride do oploditve. Cvetni prah ne kali, ne pride do stika med moško in žensko dednino.

Letos lahko pričakujemo veliko moških in le malo ženskih cvetov. Če pa s svojim napačnim ravnanjem, uporabo insekticidov in tudi drugih sredstev za varstvo rastlin uničujemo opraševalce, je plodov še manj.

Kaj pa solatne kumare in sušenje plodičev

Naj povem, da tudi hibridi, ki nastavljajo same ženske cvetove, v takem vremenu ne zagotavljajo pridelka. Pri njih pa se že oblikovani plodiči posušijo. Vzrok pa je isti - rastlina nima dovolj moči, saj se korenine v mrzli zemlji niso dovolj razvile, da bi plodove prehranila do obiranja.

Ta primer srečamo pri solatnih kumarah skoraj vsako leto, v peti etaži se večina plodičev posuši. To se zgodi ne glede na vreme. Hibridne sorte (tudi pri bučkah je ta primer) nastavljajo samo ženske cvetove, do plodov pride brez prisotnosti cvetnega prahu. To je poseben fenomen narave, kjer pa seveda nikakor ne gre za kakršno koli spreminjanje genetike, gensko spremenjene rastline … Taki plodovi tudi nimajo veliko semen ali pa jih praktično nimajo, zato jih imamo seveda radi. Do sušenja plodičev pa pride zato, ker prvi plodovi teh hibridov nastanejo prehitro, ker pač ni obrambe - moških cvetov na začetku. Rastlina takoj zarodi, kar nam ugaja, a ne razvije dovolj velikega koreninskega sistema. Zato začne plodiče odmetavati, začnejo se sušiti, ko ne zmore več.

Rešitvi sta v tem primeru dve. Nikoli ne posadimo vseh sadik naenkrat. Naredimo 14-dnevni zamik - tako se bo tudi ta pojav zamaknil in ne bomo ostali v nekem trenutku popolnoma brez pridelka. Hkrati vsaj do 1,5 metra višine rastlin puščamo samo glavno steblo, trgamo vse stranske poganjke. Hkrati pa rastline redno, tedensko krepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Z njimi v začetku rasti, od presajanja naprej, zalivamo. Ko pa se oblikujejo prvi plodovi, pričnemo listno gnojenje. Ko se dnevne temperature dvignejo nad 35 °C, pričnemo vsem plodovkam, na prostem in v rastlinjaku, dodajati še kalcij. Kalcij seveda ni samo za paradižnik, potrebujejo ga vse plodovke.

V letu, kot je letošnje, je bila potrebna strpnost in sajenje sadik šele zdaj, kar bi bilo najbolje. A tega očitno danes ne zmoremo, saj se nam vedno vse ponuja na pladnju. Zato menimo, da bomo premagali naravo. Boljša rešitev je vsekakor pogosta uporaba pripravkov, ki vsebujejo morske alge. Pričnemo že pred presajanjem in nadaljujemo v stresnih razmerah vsak teden, potem pa na 14 dni. V mrzlih pomladih je domače nadomestilo pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, ki prav zdaj cveti in ga lahko naberete in posušite za naslednje leto. Lahko pa uporabite pripravek iz regrata.

Odpadanje cvetov

Poleti, ko je vroče, pa se prične dogajati nekaj drugega. Previsoke temperature uničujejo vitalnost cvetnega prahu. Včasih pa povzročijo tudi napačno zgradbo cvetov, predvsem pri paradižniku. Brazda pestiča pogleda iz cveta, zato je preprečena oprašitev. Pri fižolu pa cvetni prah ni ploden, ko je prevroče, ne pride do oploditve. Pri previsoki zračni vlagi lahko ostane prilepljen na prašnice in se ne sprosti. Tako je moten prvi del oploditve - oprašitev. Če ne pride do tega, ni plodu. Ko cvetovi odcvetijo, seveda odpadejo. Kaj pa lahko naredimo v tem primeru? Moram priznati, da veliko ne. V rastlinjaku skušajte na vsak način zniževati temperaturo z ventilatorji in s senčenjem. Veliko lahko pripomore tudi redna, izmenična uporaba alg in aminokislin. En teden uporabimo alge, drugi teden pa aminokisline.

Vendar naj takoj povem, da je letos vzrok odpadanja cvetov paradižnika ta, da so se rastline prehladile že, ko so bile še sadike. Mnogi ste me klicali, da je paradižnik visok meter in več, pa še nima cvetov- ali ti odpadajo. To je posledica premrzlega aprila in maja. Potrpite in kmalu se bodo cvetovi pojavili.

Fižol je na visoke temperature še bolj občutljiv. Takrat je odpadanje cvetov v vročem avgustu manjše. Sprva visoke temperature blaži kombinacija s koruzo. Vendar popolnoma tega pojava tudi koruza vedno ne odpravi. Kasneje pa se popravi sam - a šele, ko ni več vroče. Torej je potrebna potrpežljivost. Vsekakor pa uporaba pripravkov na osnovi alg ne bo odveč. Pa še nekaj: na ta pojav je občutljiv samo visok fižol. Zato vedno posejte še nekaj nizkega fižola, posebej tistega za stročje. Prav tako lahko ob visok fižol posejete še nekaj dolge vigne. To je posebna rastlinska vrsta, ki je nekoliko podobna fižolu. Naredi zelo dolge stroke, ki so maslene teksture in nekoliko skladnejšega okusa. Pa vendar, bolj bo vroče, bolje bo delala. Pazite le, da jo sadite tako, da je visok fižol ne bo zasenčil, saj je šibkejše rasti. Prav tako pa pobirajte zelo mlade stroke, ti ne bodo trdi. Ne zanašajte se na slike, na katerih je res zelo dolga. Takrat je že prestara.