Miša Pušenjak
Meteorološko smo že prestopili v jesen, a to še ne pomeni, da je delo na vrtu končano. Čeprav je zdaj več dela s spravilom in skladiščenjem vrtnin, tudi setve in sajenja še niso končani. Kimavec (september) je mesec, v katerem posejemo ali posadimo prezimne vrtnine, prav tako pa tudi hitrorastoče vrtnine za jesen.
Motovilec in špinača
Verjetno ni veliko vrtičkarjev, ki bi jih bilo treba opomniti, da je še vedno čas za setev motovilca in špinače. Te setve so običajno še dovolj zgodnje, da bo pridelek že v jeseni. Obe vrtnini lahko sejete direktno na stalno mesto.
Na praznih gredicah naj bosta tako motovilec kot špinača posejana v vrstice. Mnogim se zdi taka setev izguba časa, a za vse vrtnine je nujno, da je zemlja okoli korenin vedno rahla. Prav tako pleveli v jeseni rastejo hitro in lahko zamorijo posevek. Rahljanje zemlje in odstranjevanje plevelov bo veliko enostavnejše. Prav tako bo veliko lažje pobiranje pridelka. V vrsticah posejane rastline imajo dovolj zraka in svetlobe, povprek na gredici posejane pa v gručah potrebujejo veliko energije, da si priborijo svoj košček svetlobe. Zato so ene večje, druge pa manjše. Potrebno je prebiranje in iskanje primernih rastlin za rezanje po celi gredici - podbiranje.
Špinača naj raste v vrsticah (25 centimetrov narazen), motovilec pa lahko celo nekoliko bližje (20 centimetrov narazen). Vrstice si označite z dovolj dolgo desko in posejte seme. Pri setvi motovilca ne pozabite še, da seme veliko bolje kali na svetlobi - samo s topim delom grabelj ga potisnite v zemljo. Setev zalijte, in če imate veliko ptic, jo je do vznika smiselno pokriti z agrokopreno, da ptice semena ne pozobljejo.
Motovilec in špinačo lahko pridelujemo tudi preko sadik. Mogoče je v začetku nekaj več dela, kasneje pa je dela še manj. V lončke premera 3 do 4 centimetre posejte nekaj semenk špinače (motovilca). Pomembno je le, da je lonček s substratom napolnjen povsem do vrha, pred setvijo semena substrat še nekoliko potlačite, da se ne bo prehitro sesedel. Setev postavite nekam v rahlo senco, dokler rastline ne vzkalijo. Potem počakajte, da korenine prerasejo lonček, sadike posadite, in videli boste, kako hitro boste imeli pridelek. Ne pozabite, tudi pri setvah sadik velja, da je motovilec svetlokalilka. To pomeni da semena ne pokrivamo z zemljo. Seme špinače pa lahko prekrijete, da bo zavarovano pred vetrom, pticami in tudi soncem.
Setev križnic
Poleg motovilca in špinače sejemo v septembru še mesečno redkvico in ponovno tudi rukolo. Mnogi poleti tožite, da so z rukolo težave. Seveda so, saj je rukola rastlina, ki dobro uspeva v kratkem in hladnem delu leta. Zdaj je čas za njeno setev, saj so letos bolhači že odšli na prezimovanje in nadležnih luknjic ne bo več. Mnogi ste pozabili na setev redkve, zdaj je že prepozno, lahko pa še cel mesec sejete mesečno redkvico.
Deževniki tudi nagajajo
V zadnjih letih po vrtovih, posebej spomladi, delajo škodo tudi deževniki. Ko se prerazmnožijo, pričnejo namreč prestavljati po vrtu posajen čebulček in česen, v jamice pa povlečejo sadike solatnic. To se dogaja zato, ker so vrtovi preveč očiščeni vseh rastlinskih ostankov - vse sproti odnesete na kompost. V jeseni namreč deževniki poiščejo odmirajoče rastline in jih potegnejo v zemljo, tja, kjer živijo. Ker je vrt preveč čist, so se nekako prilagodili in nam nagajajo s sadikami in čebulčkom. Zato vsaj v septembru imejte gredice, lahko tudi poti med njimi, prekrite z organskimi zastirkami, najbolje pokošeno travo. Boste videli, sčasoma vam bodo nehali nagajati.
Med križnice sodijo tudi azijske listnate rastline, ki bodo v vaše sklede prinesle nove, zanimive okuse. Vse križnice bodo vaše telo pripravile na zimo veliko bolje kot vsa prehranska dopolnila, ki so v zadnjem času tako popularna.
Načeloma na grede še lahko sadimo sadike cvetače in brokolija, a bi nam prodajalec moral zagotoviti, da gre za sorte z res kratko vegetacijo (ali pa bi se tam zgoraj odločili, da bo zima blaga). V rastlinjake pa lahko sadimo cvetačo in brokoli popolnoma brez skrbi.
Vsekakor pa še vedno lahko celo posejemo, še bolje pa je, da posadimo, sadike nadzemne kolerabice, ki v štirih tednih po sajenju že da pridelek. Čeprav sem že večkrat omenila, naj ponovim še enkrat: nadzemna kolerabica vijolične barve, ki ima svetlo meso, je veliko bolj odporna, redkokdaj lesena ali puhla, žal pa mi je, da slovenskim vrtičkarjem ni všeč.
Zimsko solato sejemo v dveh terminih
V sredini septembra je tudi čas za prvo setev zimske solate. Svetujem vam, da posejete dve ali celo tri sorte, saj boste tako podaljšali čas pobiranja spomladi. Najprej uidejo v cvet mehkolistne sorte, pri nas lahko nabavimo seme dveh: zimska nansen'noordpool in zimska rjavka (na vrečici piše Brune D'hiver). Rjavka je zgodnejša kot nansen.
Krhkolistne sorte so nekoliko poznejše, najzgodnejša je vegorka, ki ima rumeno-zelene liste z nekaj rdečimi pegami, za njo zacveti bistra s svetlo zelenimi listi, največ časa pa potrebuje posavka z zelenimi listi.
Če izberete dve ali tri sorte, je uhajanje v cvet zamaknjeno za deset dni. Zimska solata najbolje prezimi v stanju 4 do 5 listov, zato jo navadno sejemo v dveh terminih, konec septembra prvega in v sredini oktobra drugega. Zimsko solato posejte v vrstice (30 centimetrov narazen) in jo razsadite šele spomladi. Setev v vrstice pride pri prezimovanju še bolj prav.
V drugi polovici februarja je prvi opravek okopavanje vseh prezimnih vrtnin, prerahljate od zime zbito zemljo. Šele po okopavanju solato tudi pokrijte, čez zimo naj ostane odkrita. Če boste pokrili samo polovico posevka, boste še malo vplivali na čas dozorevanja in uhajanja v cvet. Le tako lahko (poleg izbora sort) vplivate na različen čas uhajanja v cvet, saj termini setve na to nimajo več vpliva spomladi.
Boj proti škodljivcem
V septembru je tudi čas, ko skušamo znižati število treh škodljivcev. Strune, ličinke hroščev pokalic, se v septembru levijo. Zato so najbolj občutljive na naravno zatiranje. V Sloveniji imamo na voljo dva pripravka, glivico Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, in entomopatogene ogorčice (EPkO) oziroma Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Treba jih je naročiti po telefonu ali po spletu, saj jih na policah trgovin ni.
Uporaba obeh pripravkov ima nekaj skupnih značilnosti. Oba vsebujeta žive organizme in nimata vonja, okusa ali negativnega vliva na človeka in druge toplokrvne organizme. Odlična sta zato, ker z njima lahko zalijemo cel vrt, ne samo praznih gredic, kjer je najmanj škodljivcev. Potrebno je zalivanje, tudi če uporabimo nahrbtno škropilnico, z njo počasi z veliko količino vode škropimo po tleh tudi tam, kjer so posejane vrtnine. Zemlja mora biti ob uporabi pripravkov mokra. Najbolje bi bilo izbrati deževno popoldne, če pa ga ni na vidiku, zalijemo cel vrt. Oba pripravka nanesemo na vrt skoraj v temi, najbolje bi bilo kar v temi. Nanašanje obeh tudi ponovimo, glivico uporabimo ponovno čez 7-10 dni, ogorčico pa čez 14 do 21 dni. Če želimo podaljšano delovanje, kasneje vrt ves čas zalivamo.
Če imate na vrtu posejano belo gorjušico ali kapucinke, je zdaj čas, da jih uporabite tudi v boju proti zgornjemu škodljivcu. Najprej ju pokosimo ali kako drugače čim bolj razrežemo, potem pa čim prej po košnji zadelamo v tla. Zalijemo, če je suho, in po možnosti tudi pokrijemo. Ker to lahko počnemo samo na praznih gredicah, nastavimo tudi vabe - narezan krompir ali jabolka, ki bodo strune privabile na za njih nevarno območje.
V tem času tudi polži zalegajo jajčeca, zato jih res redno pobirajte in jim skušajte preprečiti razmnoževanje.
Bramorja lahko zatiramo z entomopatogenimi ogorčicami. Konec meseca na vrtu izkopljite eno ali dve jami, globoki do 50 centimetrov, in vanju naložite 30 centimetrov svežega gnoja (vseeno je, katerega). Pokrijte z zemljo in mesta seveda označite. V januarju ali februarju potem vsebino jame izpraznite in zažgite. Toplota namreč privlači bramorja, ki bo šel v jamo prezimovat, in tako se jih boste pozimi nekaj znebili.
