Nasveti Miše Pušenjak: Korenček sejemo tudi avgusta

Korenček je relativno enostavna vrtnina, če pridemo do kvalitetnega semena; prav seme je zadnja leta osnovni vzrok za težave. Zato morda kdaj drugič še nekaj več besed o lastni pridelavi semena. Tokrat bo več govora o sami setvi, negi, spravilu in skladiščenju korenčka.

Korenčkovi sosedje

Korenček uvrščamo v družino kobulnic, v kateri najdemo še peteršilj, zeleno, komarček, kumino in še številna zelišča. To je dobro vedeti, saj ne prenaša ozkega kolobarja. Najhitreje lahko katera izmed teh vrtnin (in zelišč) pride na isto mesto čez tri leta, bolje pa je, da mine še več časa. Prav tako se slabo prenašajo med seboj, niso dobri sosedje. Kljub temu nič panike, mnogi imate namreč navado sejati peteršilj in korenček na isto gredico. To še vedno lahko naredite, samo ne tako, da se bodo vrste korenčka in peteršilja izmenjevale med seboj. Kolikor pa sama poznam vaše navade, tega ne delate. Korenček lahko sejemo med por, čebulo, šalotko, zdaj v tem času skupaj s črno redkvijo in mesečno redkvico, solato, endivijo, zelje, nadzemno kolerabico, špinačo …, med zelišči pa se dobro razume s koprom, majaronom, meto (a tehnično je to težko izvesti), ognjičem, lanom, drobnjakom, koriandrom, rožmarinom, žajbljem, črnim korenom in pelinom. Poleg peteršilja in zelene ne mara niti rdeče pese in janeža.

Setev

Korenček dolgo časa slabo prekriva tla, zato je že pred setvijo smiselno poskrbeti tudi za zmanjšano konkurenčnost plevelov. To naredimo s tako imenovano slepo setvijo. Pri tem nič ne sejemo, samo gredice za setev pripravimo vsaj 14 dni prej, dobro zalijemo in pustimo, da seme plevelov, ki ga v zemlji nikoli ne zmanjka, lepo vzkali. Potem lahko vznikle plevele še pred setvijo zelo hitro uničite z ustreznim orodjem, najbolj uporabna je grebljica, tudi nihajoča motika pa je super. Zdaj bo korenček kalil brez spremstva plevelov, kasneje pa bo odstranjevanje plevelov lažje. Korenček potrebuje celotno vegetacijo rahlo zemljo. Zato tisti, ki imate težko, grudasto zemljo, ki se hitro zbije, pripravite dvignjene gredice.

Korenje potrebuje veliko hranil, vendar gnojenje z gnojem ali ne dovolj razpadlim kompostom povzroča cepljenje korenov, veliko drobnih koreninic in tudi bradavic na korenih, pogosto pa je tudi skladiščenje krajše. Zato korenčka (pa tudi peteršilja, rdečo peso …) ne gnojimo neposredno z gnojem. Kompost pa pred uporabo presejmo, potem je to za naštete vrtnine najboljše gnojilo. Damo ga nekje do 8 l na m².

Idealne temperature zemlje za kaljenje so med 18 in 25 ºC. Takrat dobro (kvalitetno) seme vzkali v šestih dnevih. Vznik semena je odvisen od temperature zemlje, ne zraka. Če je temperatura zemlje nad 30 ºC, se vznik korenčka podaljša na 15 dni, če je še bolj vroče, pogosto sploh ne kali (podobno je s peteršiljem).

Zato je moj nasvet sledeč: spomladi počakajte s setvijo do takrat, ko bo dovolj toplo, to je nekje od začetka aprila do začetka maja. Ponovno, za skladiščenje jeseni ga posejte, ko vidite, da so na njivah pričeli žeti ječmen. Zdaj, nekje v sredini avgusta, pa posejemo korenček še enkrat. Po želji in potrebi posejemo sorte s kratko vegetacijo za jesen in začetek zime, sorte z daljšo vegetacijo (rečemo jim pozne sorte) pa za prezimovanje. Korenček, ki ni prevelik, v milih zimah, kot jih imamo zadnja leta, pogosto prezimi. Zato je skladiščen kar na gredici in spomladi sploh ni potrebe po prehitrih, prezgodnjih setvah. Torej, posejte svoj korenček, najbolje sorte nantes ali flakee, ljubitelji rumenega korenja pa seveda tudi domačo sorto ljubljansko rumeno zdaj. Pri spomladanskih setvah pa svetujem poleg klasičnih sort še setev zelo zgodnjih sort, kot sta mercado de Paris (nekoč pariški), ki je tudi dva meseca zgodnejši od klasičnih sort, ali pa amsterdamsko.

Še nekaj nasvetov

Kot sem še napisala, resno dvomim o kvaliteti kupljenega semena, kar je letos končno pokazala tudi kontrola inšpekcije. Kot starega semenarja me to zelo boli. A delati moramo s tem, kar imamo. Večkrat poudarjam, da je korenček (enako peteršilj, zelena, koper, komarček, kumina …) svetlokalilka. To pomeni, da pregloboko posejan še dodatno slabše kali. Zato na pripravljeni gredici samo z desko označimo vrste, kjer boste sejali. Da boste lahko vzdrževali zemljo ves čas rahlo, naj bodo vrstice 40 centimetrov narazen. Na grebenu pa posejte korenček kar na povprek. Označene vrstice in vrhe grebenov potresete še z zemljo za rože, a dokaj na tanko. Potem posejte seme dvakrat gosteje, kot ste navajeni. Seme namreč drugo drugemu pomaga k hitrejšemu vzniku. Lažje je redčiti kot dosejevati. Korenček prenese dokaj močno gostoto.

Še eno pomoč svetujem ljubiteljem mesečne redkvice, a to velja samo spomladi in seveda zdaj. Ko je seme korenčka posejano, medenj posejemo seme mesečne redkvice, a res dokaj na redko. Mesečna redkvica namreč kali hitro, ob kaljenju pa pomaga kaliti še semenu korenčka. Na redko jo sejemo zato, da ne bomo ob pospravljanju redkvice izpulili preveč korenčka. Redkvica namreč hitro kali in je v mesecu dni po setvi že primerna za spravilo. In ravno takrat potrebuje korenček rahlo zemljo najbolj. S puljenjem redkvico naravno zmehčamo in tudi morebitno zbito zemljo.

Po setvi seme s topim delom grabelj pritisnemo ob zemljo in obilno zalijemo. Ne pozabite, zalijemo celo gredo, greben, ne samo vrstice s setvijo. Poleti namreč suha zemlja hitro "ukrade" vodo mokri. Tako posejano seme potem prekrijemo z agrokopreno, da ga ne pozobljejo ptiči. Ves čas zalivamo, saj je najbolj problematičen čas za rastlino prav v času kaljenja, ko vode ne sme zmanjkati. Vsekakor pa je treba vsako poletno setev dobro zasenčiti, da bo seme sploh kalilo. Senčimo pa tako, da naredimo nekje meter (lahko tudi več) nad setvijo oporo in preko nje namestimo senčilo - mrežo, blago, kopreno. Tako bodo potrebe po vodi nekaj nižje, zemlja nekaj hladnejša in seme bo vseeno vsaj deloma kalilo.