Nasveti Miše Pušenjak: Kako ozdraviti od vročine poškodovano zemljo

Suša, predvsem pa vročina, sicer še nista povsem za nami, vendar je potrebno že razmišljati, kako naprej. Letos morda ni povsem prav, da govorimo o suši, zagotovo pa lahko govorimo o vročini. Njenih posledic na rastlinah z namakanjem nismo rešili, povzročila pa je tudi veliko škode živemu svetu v tleh. Zato bo po koncu tega res težavnega vremena letos tudi zemlja potrebovala našo pomoč. Da bo tudi v naslednjih letih primeren dom za naše vrtnine.

Najboljše zdravilo za zemljo je seveda domač kompost. Upam, da ste z njim dobro ravnali, ga poleti vsaj občasno navlažili in da je bil v senci. Potem so v njem tudi "domači" mikroorganizmi. Šele na drugem mestu je gnoj. O njem sicer veliko govorimo, kljub temu ga le redki obravnavajo pravilno. Obe gnojili sta danes že prava dragocenost. Kompost si lahko sicer do neke mere naredi vsak, saj je na vrtu in ob hiši vedno veliko organskih odpadkov. Gnoj pa je že težje dostopen.

Rastline za zeleno gnojenje

Prav vsakdo, brez izjeme, pa lahko poseje rastline, ki so pri nas dobile ogromno različnih imen. Jaz jim rečem rastline za zeleno gnojenje. Vsaka organska masa je hrana za mikroorganizme. Ti se bodo ponovno razmnožili in okrepili, rastline za zeleno gnojenje pa bodo zemljo prerahljale in jo obogatile z organsko maso, ki se bo s pomočjo mikroorganizmov spremenila v humus.

Še nekaj je zelo pomembno. Zaradi vročine so letos pridelki, še posebej listna masa rastlin, manjši kot običajno. Rastline so porabile nekoliko manj hranil, ki ste jih dali v zemljo, zato bodo na razpolago tudi drugo leto. Moj zadnji nasvet je, da letos jeseni ali naslednjo pomlad gnojite vsaj za tretjino manj kot doslej. Tudi kupljenih gnojil dodajajte manj, kot piše v navodilih. Če niste namakali, lahko gnojenje zmanjšate celo do 50 odstotkov. Raje zdaj, jeseni, poiščite čim več praznih gredic in posejte rastline za zeleno gnojenje, zeleni podor.

Toplo priporočam, da vsako leto poiščete vsaj eno gredo, del rastlinjaka ali njive, kjer boste posejali te rastline. Letos imajo prav poseben pomen, zato poskušajte brzdati svojo željo po povsem polnih gredah še pozno jeseni in namenite čim več prostora tem rastlinam. Sonce, veter, vročina in potem padavine so zemljo zbili, sesuli njeno strukturo. To bodo najbolje popravile prav te rastline. Če želite samo izboljšati strukturo zemlje, obogatiti tla s trajnim humusom, potem seveda izberite rastline z največ listne mase. Da bi zemljo še prerahljali, jim je smiselno dodati tudi tiste z globokimi čvrstimi koreninami. Rastlin je veliko na izbiro.

Ne pozabite, da so rastline za zeleni podor tudi del kolobarja. Zato se na vrtu izbor hitro zmanjša. A naj vas ne skrbi - če se boste odločili za mešanico petih rastlin in več, bo imela ta mešanica enak blagodejen vpliv na zemljo, ne bo pa imela negativnega vpliva na kolobar. Izbirajte med prezimnimi in neprezimnimi rastlinami. Na vrtu svetujem neprezimne, saj pozimi zmrznejo in posušene varujejo zemljo tudi pred zimskimi tegobami, kot so veter, mraz, sonce, padavine … Spomladi jih nato z lahkoto zadelate v tla. Neprezimne pred zimo običajno še lepo cvetijo in so dobrodošla hrana za vse koristne žuželke, predvsem opraševalce.

Kompostni kup

Kompost lahko damo v zemljo jeseni ali spomladi, gnoj pa moramo dati v zemljo jeseni. Seveda ne še zdaj, zagotovo pa pred zimo. Največja težava s kompostnimi kupi je, da jih ima večina za nekakšen smetnjak, kamor odlagajo organske snovi. Kompostiranje je v bistvu naravni proces razpadanja organskih snovi v humus.

Najprimerneje je, da kompostni kup jeseni, a nekoliko kasneje, ko se bo poletna vročina res poslovila, premešate ali presejete ter humus shranite posebej in ga pokrijete; organsko maso, ki ste jo zbirali čez poletje, pa zložite na nov kup. Zdaj ga le dobro premešajte, morda zalijte s tekočino, ki vsebuje stopljen sladkor ali, najbolje, deset dni namočene koprive. Biodinamiki bodo seveda uporabili svoj pripravek za pospeševanje kompostiranja. Potem ga prekrijte z organsko zastirko, denimo s koruznico, smrečjem in trstiko, nikakor ne s folijo. Dobro je, da to naredite na povsem miren, po možnosti oblačen dan. Biti mora še toplo, saj je to jesensko in ne zimsko opravilo. Zaradi vročine je kompostni kup letos poleti sicer bolj malo deloval, morda bo jeseni bolje.

Še nekaj: kompostni kup obogati zemljo na vrtu in rastline hrani pet let. Zato ni strahu, da boste gnojili premalo. Ravno obratno, vrt velikokrat pregnojimo. Potem so v sušnih letih, kakor je bilo letos, težave še večje.

Kompostni čaj

Iz komposta lahko pripravite tudi kompostno juho oziroma čaj. Gre za to, da kompost spremenite v tekočo obliko in z njim zalijete posevke ali tla. Če je komposta premalo, lahko uporabite tudi to bližnjico. Prav tako je dobro, da to že poleti, še posebej zdaj, tik pred jesenjo, naredite v rastlinjaku, kjer so tla še bolj uničena in mrtva. Preprosto namočite na pol razgrajeno ali razgrajeno organsko maso iz komposta v vodi, premešajte, pustite stati največ 12 ur. Odcedite in s tekočino zalijte zemljo, mogoče po setvi rastlin za zeleni podor. To seveda storite zvečer ali zgodaj zjutraj. Tako boste tla na hitro "cepili" z mikroorganizmi, ki si morajo potem hrano iskati sami.

Priprava zemlje jeseni

Opažam, da mnogi vrtičkarji pričnejo s pripravo tal komaj spomladi. Če govorimo o dobri humusni zemlji, ki se ne zbija in je pognojena s kompostom in kupljenimi organskimi gnojili, potem s tem ni nič narobe. Če pa bi radi tradicionalno gnojili z gnojem, je treba zemljo pripraviti že jeseni. Gnoj za res dobro delovanje in pomoč (hrano) rastlinam potrebuje vsaj dva meseca relativno tople in vlažne zemlje. Tako vam še vedno ostaneta dve tretjini vrta, kjer lahko dolgo v zimo rastejo vrtnine, saj z gnojem običajno gnojimo vsako tretje leto.

A v zadnjih letih se je močno razpaslo spomladansko gnojenje z gnojem - s tem koreninam rastlin, pa tudi potrebnim mikroorganizmom nekaj časa celo škodimo. V gnoju je namreč povsem drugačen sestav mikrobov, ki ga razgrajajo do komposta, šele potem ostane za njim humus, hrana za potrebne mikroorganizme. Ko pride v tla, lahko majhnim koreninam rastlin celo škodi. Če vidite, da jeseni ne bo šlo, potem ga kompostirajte, kot je zgoraj opisano.

Jeseni je smiselno pripraviti tudi gredice, ki jih želite zasejati ali posaditi zelo zgodaj spomladi. Vemo, da je pomlad še vedno, čeprav redkeje, po večini dokaj vlažna, mokra. Potem pa hitimo s pripravo gredic, obdelujemo premokro zemljo in jo s tem dodatno poškodujemo.

Tudi o tem, ali prekopavati ali ne, poteka velika diskusija, veliko pogovorov in podobno. Sama ne maram nobenih ekstremov. Prepričana sem, da gnoja v klasični obliki ni mogoče v tla dobro zadelati brez prekopavanja. Menim pa, da bi morali to početi zgodaj jeseni. Še ne dolgo nazaj je bil tudi vrt na zimo pripravljen okoli prvega novembra. To bi bilo idealno, saj je zemlja še dovolj topla, običajno tudi ne premokra. Gnoj se prične razgrajevati jeseni, proces se nadaljuje spomladi. In ko sadimo večino vrtnin, ki imajo gnoj rade, je zemlja pripravljena zanje.

Veliko govora je tudi o mikroorganizmih, ki jim s prekopavanjem uničimo življenjski prostor ali spremenimo njegovo sestavo. To je sicer res, a če bomo to počeli na suh, miren dan brez vetra in je zemlja še topla, si bodo hitro opomogli in nadaljevali z razmnoževanjem. Seveda pa je obdelava, priprava zamrznjene ali že zelo mrzle mokre zemlje pozno jeseni škodljiva. Če je zemlja rahla, humusna, peščena, prekopavanje res ni potrebno, izjema je le jesensko gnojenje z gnojem. Če pa je zemlja težka, grudasta, potem jo bo zimski mraz na manjše grude razdrobil le tedaj, če bo prekopana.

Zdaj bom sicer zapisala nasprotujočo si izjavo, a vedeti morate, da v naravi nič ni črno ali belo. S tako situacijo se srečamo le redko. Običajno je nekaj vmes. Odločitev, ali boste prekopavali ali ne, je torej vaša. Vsekakor letos svetujem, da manj prekopavate, posadite več rastlin za zeleno gnojenje in raje uporabljate kompost.