Miša Pušenjak
Kako nastane plod? Cvetenje je res nujno, da je sploh možnost, da imamo plodove, seveda pa ni nujno, da bodo ti nastali. Za plod sta v 90 odstotkih primerih potrebna najprej cvet (moški in ženski cvetni organi), opraševalci in ustrezne vremenske razmere. Cvet je lahko dvospolen, en cvet ima pestič, plodnico in prašnike. Lahko je enospolen, ima samo ženske ali samo moške dele cveta. Pri tem pa so lahko na eni rastlini samo moški cvetovi, na drugi pa samo ženski (lep primer med vrtninami sta špargelj in špinača, najbolj znan pa zagotovo kivi). Rečemo jim dvodomne rastline. Enodomne rastline pa so tiste, ki imajo ženske in moške cvetove ločene, a na eni rastlini; najbolj znane so bučevke, bučke, buče, lubenice, melone …
Previsoke temperature uničujejo vitalnost cvetnega prahu, včasih pa povzročijo tudi napačno zgradbo cvetov, predvsem pri paradižniku
Plod nastane, ko se združijo moške in ženske spolne celice, kakor pri vseh živih bitjih. Pri rastlinah so moški organi prašniki, moške celice pa cvetni prah. Ženski spolni organ je pestič, sestavljen iz brazde, s posebno cevko (vratom pestiča) je povezana s plodnico. Zagotoviti moramo torej, da pride cvetni prah na brazdo pestiča. To je šele oprašitev. Tudi oprašitev ne zagotavlja vedno plodu. Cvetni prah mora "kaliti", dednina se po vratu pestiča spusti do plodnice, kjer jo čakajo jajčne celice. Zdaj nastane oploditev, ta pa že skoraj zagotavlja plod. Povsod na tej poti lahko nastanejo motnje. Prav letos jih je izjemno veliko, saj je bila pomlad izjemno hladna, potem so se vroči dnevi ponoči izjemno ohladili, takoj zatem pa smo imeli zelo dolg vročinski val z "nenormalno" visokimi temperaturami. Vse to je povzročilo veliko motenj v razvoju koreninskih sistemov rastlin, kasneje tudi poškodbe plodnic na cvetovih, ki jih sploh še videli nismo, rastline pa so skoraj ves čas doživljale stres. Vse to vodi k temu, da je letos veliko težav z oplodnjo tako paradižnika kot z drugimi vrtninami, v zadnjih dnevih pa je predvsem ogromno vprašanj, kaj je s cvetenjem fižola.
Solatne kumare in sušenje plodičev
Naj poudarim, da tudi hibridi, ki nastavljajo same ženske cvetove, v takem vremenu, kot ga imamo letos, ne zagotavljajo polnega pridelka; pri njih pa se že oblikovani plodiči posušijo. Vzrok pa je isti: rastlina nima dovolj moči, da bi plodove prehranila do obiranja.
Ta primer pa srečamo tudi pri solatnih kumarah skoraj vsako leto, v peti etaži se večina plodičev posuši; to se zgodi ne glede na vreme. Hibridne sorte (tudi pri bučkah je ta primer) nastavljajo samo ženske cvetove, plodi nastanejo brez prisotnosti cvetnega prahu. To je poseben fenomen narave. Taki plodovi tudi nimajo veliko semen ali pa jih praktično nimajo, zato jih imamo seveda radi. Plodiči pa se sušijo, ker prvi plodovi teh hibridov nastanejo prehitro, ker pač ni obrambe - moških cvetov na začetku. Rastlina takoj zarodi, kar nam ustreza, a ne razvije dovolj močnega koreninskega sistema. Zato začne plodiče odmetavati, ti se začnejo sušiti, ko ne zmore več. Letos je ta pojav še posebno pogost, saj so stresne razmere ves čas prisotne, zato rastline preprosto ne zmorejo.
Kaj storiti?
Rešitev v tem primeru je dvojna. Nikoli ne posadimo vse količine sadik naenkrat. Naredimo 14-dnevni zamik. S tem se bo ta pojav zamaknil, zato ne bomo ostali v nekem trenutku popolnoma brez pridelka. Hkrati vsaj do 1,5 metra višine rastlin puščamo samo glavno steblo, trgamo vse stranske poganjke. Rastline pa redno tedensko krepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. S temi pripravki v začetku rasti, od presajanja naprej, zalivamo. Ko pa se oblikujejo prvi plodovi, pričnemo listno gnojenje. Ko pa se dnevne temperature dvigujejo nad 35 stopinj Celzija, pričnemo vsem plodovkam na prostem in v rastlinjaku dodajati še kalcij. Namakanje naj bo res redno in obilno, ko je tako zelo vroče.
Odpadanje cvetov
Poleti, ko je vroče, pa se prične dogajati nekaj drugega. Previsoke temperature uničujejo vitalnost cvetnega prahu. Včasih povzročijo tudi napačno zgradbo cvetov, predvsem pri paradižniku. Brazda pestiča pogleda iz cveta, zato je preprečena oprašitev. Pri fižolu pa cvetni prah ni ploden; ko je prevroče, oploditve ni. Pri previsoki zračni vlagi lahko ostane prilepljen na prašnice in se ne sprosti. Skratka, moten je prvi del oploditve - oprašitev. Če se ta ne zgodi, ni plodu.
Ko cvetovi odcvetijo, seveda odpadejo. Kaj lahko naredimo pri tem? Moram priznati, da veliko ne. V rastlinjaku skušajte z ventilatorji, s senčenjem na vsak način zniževati temperaturo. Veliko lahko pripomore tudi redna izmenična uporaba alg in aminokislin. Sama bi ta dva pripravka uporabila enkrat na teden preko listov.
Kaj je s fižolom in cvetenjem
Letos je veliko vprašanj na temo cvetenja fižola. Naj povem najprej nekaj osnovnih dejstev o visokem fižolu. Že spomladi sem vas opozarjala na čas setve visokega fižola. Visok fižol ima določene lastnosti, preko katerih ne moremo oziroma jih ne moremo premagati. Visok fižol, posebej naše sorte, torej domače, ima značilno lastnost. Dokler se dan daljša, to je do konca junija, fižol bolj ali manj samo raste. Zgodaj posejan namreč raste, dela vitice in liste, a žal listov ne jemo. Torej prezgodnje setve vedno povzročijo samo hitro rast, veliko listja, kasneje pa tudi manj cvetov, stroki pa se razvijajo v večji senci in vlagi. To je prvi razlog za težave tudi takrat, ko ne nagaja vreme.
Druga pomembna lastnost, ki jo moramo poznati, je, da fižol zacveti takrat, ko se za posamezno sorto, torej ne nasploh, dan ustrezno skrajša. Maslenci ne bodo zacveteli pred avgustom. Torej so bila vprašanja v začetku julija, zakaj fižol ne cveti, nekoliko prezgodnja.
Tudi če fižol zacveti, temperature nad 30 ºC motijo oplodnjo
Je pa res, da se je letos vsemu temu, kar je v bistvu del lastnosti, ki jih visoki fižol ima, pridružilo še vreme. Ekstremne razmere, prevroče, prehladno, voda ja, vode ne … so se izmenjevala ves čas in v kratkih presledkih. Vse to je povzročilo, da bo fižol letos s cvetenjem morda rahlo zamujal. Ne pozabite pa še nekaj. Tudi če bi zacvetel, temperature nad 30 ºC pri fižolu tudi motijo oplodnjo. Cvetovi bodo odpadli, ker niso oplojeni. To pa se še lahko zgodi, saj vročina očitno ne popušča. Pri fižolu pa ta pojav nekaj časa blaži kombinacija s koruzo. Takrat je odpadanje cvetov v vročem avgustu manjše, kasneje pa se popravi sam po sebi, ko ni več vroče. Torej je potrebna potrpežljivost. Prav tako lahko deloma pomagajo tudi pripravki, ki vsebujejo morske alge. Te vplivajo na cvetni nastavek in "trpežnost" cvetov.
