Nasveti Miše Pušenjak: Čmrlji so bolj pridni kot čebele

Veliko se govori o pomenu opraševanja in opraševalcev, predvsem o pomenu medonosnih, gojenih čebel in o naši čudoviti posebni kranjski čebeli. Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko število divjih opraševalcev, ki imajo s svojim obstojem veliko več težav kot čebele? Zakaj so pomembni? Zato, ker opravljajo delo takrat, ko čebele še počivajo ali pa ne morejo na cvetove. To so muhe trepetavke, metulji, številni hrošči in hroščki ter čmrlji in divje čebele, čebele samotarke, kot jim pravimo. Spomladi lahko za vse naredimo veliko dobrega (ali slabega).

Pazite na zgodnje čmrlje

Ali veste, da so vsi čmrlji, ki jih zdaj vidite, oplojene matice? Čmrlji, ki jih zdaj vidite na cvetovih, so matice, ki edine preživijo zimo. Nekje do sredine aprila se bodo prehranjevale, potem pa poiskale ustrezne votline, ki so jih zanje naredili drugi, si tam ustvarile gnezdo in mladino. Če torej zdaj ubijemo čmrlje, ubijemo zarod za celo leto. Zato je treba zdaj posebno paziti nanje. Čmrlji lahko izredno veliko naredijo za nas. So veliko bolj trpežni, pridni in hitri kot čebele. Verjetno vas je presenetil predvsem izraz hitri, a je res. Čmrlji obletajo in s tem oprašijo veliko več cvetov kot čebele. Letajo, se prehranjujejo, s tem pa tudi oprašujejo pri nižjih temperaturah kot gojena čebela. Prav zdaj, ko pričenja sadno drevje cveteti in je veliko vetra, jutra so hladna, dnevi pa zelo oblačni, bodo največ dela opravili prav čmrlji. Če jih je seveda zadosti. Ne motita jih veter in zmeren dež. Delo pričnejo veliko bolj zgodaj zjutraj in ga končajo pozneje zvečer. Zato je zelo nevarno zanje tudi varstvo sadovnjakov. Mnogi namreč menijo, da nasvet, škropite zvečer, pomeni ob 17. uri. Pa ni tako, to pomeni šele po sončnem zahodu.

Črmlji pogosto oprašitev izvedejo s svojo težo, ne pa s prenosom cvetnega prahu. Ko se usedejo na cvet, ga močno stresejo, s tem se sprosti cvetni prah (paradižnika, borovnic in detelje čebele ne oprašujejo). Čmrlji imajo zelo dolg jeziček in obiskujejo tudi cvetove, ki jih čebele ne morejo. So štirikrat hitrejši od medonosne čebele, zato oprašijo več cvetov. So zelo odlakani, zato se na njihova velika telesa prime veliko več cvetnega prahu, oprašitev je zato bogatejša. Močnejša oprašitev, torej več cvetnega prahu na cvetu, pomeni večje, pa tudi z vsemi koristnimi snovmi bolj založene plodove. Prav tako čmrlji niso napadalni, pičijo le redko. Sami pik preživijo, ni pa tako boleč kakor čebelji.

Njihov razvoj je zelo zanimiv. Črmlji živijo v manjših družinah, a samo krajši čas, med poletjem. Prezimijo oplojene mlade matice, otrple v tleh. Zelo zgodaj spomladi pričnejo izletavati in se hraniti. Zato je za njih prvo cvetenje plevelov, pa tudi domačih, gojenih cvetlic, zelo pomembno. Če jih uničimo takrat ali pa nimajo hrane, smo uničili celoten letni zarod. Zaradi spomladanskega prehranjevanja matic so spomladanske cvetoče zelenice izrednega pomena zanje. Prav tako pa pazite, ko nastavljate rumene lepljive plošče, da drevje ne cveti in da pod drevjem ni cvetoče podrasti.

Kako varno uničiti plevel?

Kaj torej lahko naredimo na njivah? Mnogi bi rekli, naj se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi pomagalo, a koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domačem vrtu to zagotovo velja. A pozor, tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki, tudi doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča so za čmrlje nevarni. Zato jih je treba uporabiti šele zelo pozno zvečer. Črmlji, muhe trepetavke, čebele samotarke so aktivni še pozno v noč. Prav tako jih najdete na cvetovih zelo zgodaj zjutraj, ko medonosne čebele še ne zapuščajo svojih domovanj. Zato so jutranja tretiranja vedno nevarna prav za divje opraševalce.

Spomladi je zelo škodljivo zatiranje plevelov v prezimnih in zgodnjespomladanskih zelenjadnicah. Če dobro pogledate, se med njimi vedno najdejo tudi mrtve koprive in še kaj zgodaj cvetočega. Poskusite se izogniti vsaj večjim zaplatam, pustite cvetoče robove med njivami, prazne, samo z mrtvo koprivo poraščene njive pa še vsaj mesec dni ne škropiti s herbicidi. Plevele, ki zdaj cvetijo, samo preorjite. S tem boste sicer vzeli hrano, ne boste pa divjih opraševalcev uničili.

Zelo priporočljivo bi bilo med zelenjavo posaditi cvetoče enoletnice. Ko sejete seme v multiplošče, dajte med seme nekaj semena enoletnic rožic. Med kapusnicami so odlične kamilice, med solatnicami pa grobelnik. Svoje delo bodo opravile tudi druge cvetoče enoletnice, le modre barve cvetov se izogibajte. Ne samo za preživetje divjih opraševalcev, tudi za privabljanja koristnih žuželk, ki bodo tudi škodljivcem pošteno zagrenile življenje, je to zelo priporočljivo. Ko sadite sadike, boste te enoletnice posadili avtomatsko, nič dodatnega dela ne bo zato.

Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče, pogosto jih vidim viseti na drevesih po vrtovih. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo kateregakoli sredstva za varstvo rastlin najprej pokosite vso cvetočo podrast. Mnogi na to pozabijo. Ker drevje ali trta ne cvetita, menijo, da lahko škropijo brez posledic. To je vse, kar se tiče uporabe pesticidov. Glede gnezdenja pa lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh tudi oziroma predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev ali drugih insektov, in se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. A lahko se ob travnikih pusti nekaj mejic, to EU celo podpira s sredstvi, lahko se pušča manjše, nepokošene, najbolj cvetoče dele travnikov dalj časa in s tem veliko prispeva k ohranjanju vseh naravnih opraševalcev, tudi čmrljev.

Ob vrt posadite cvetoče grme

Kaj pa lahko naredimo na vrtovih? Po mojem še največ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Vse, ki imate večje parcele, opozarjam, naj živa meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraševalce. Ko se boste odločili za menjavo, posadite številne grme, med njimi tudi cvetoče, in jih ne obrezujte. Takšna pisana, od zgodnje pomladi do pozne jeseni cvetoča živa meja je odlična za vse opraševalce, pa tudi druga koristna za živa bitja, ptiče, žuželke, sesalce. Tam, kjer imate hišni sadovnjak (sadno drevje), ni potrebna redna košnja v stilu zelenice. Pustite travo na miru in jo pokosite samo dva- ali trikrat letno. Spomladi okoli drevja posadite kakšne cvetoče čebulnice in drugo cvetje, da bodo čmrlje matice našle te oaze in si v njih našle prostor. Na trato lahko celo posejete enoletnice, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe očke, marjetice, zvončnice, predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave, v njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoče rastline.

Tudi na zelenjavnem vrtu naj bo čim več pisanega cvetja in cvetočih zelišč, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjič, kapucinke, posebej ob rastlinjakih in na (in ob) visokih gredah boste od tega imeli veliko tudi vi in vaše vrtnine.