Nasveti Miše Pušenjak: Pozabljamo, kako pomemben za zdravje je klorofil

Solata sodi med najbolj tradicionalne slovenske vrtnine, a še zdaleč ni edina listnata zelenjava, ki jo lahko sejemo in jemo. V zadnjih letih so se, sicer bolj v tujini kot pri nas, zelo uveljavile "baby leaf" rastline; prevod iz angleščine pove, da gre za mlade (otroške) liste. Mnoge med rastlinami, ki jih sejemo za to mlado listje, niso samo solate. O nekaterih niti ne vemo, da je njihovo listje prav tako izredno zdravo in primerno za uživanje. Ker je zdaj že možno posejati vsaj nekatere, je smiselno, da se z njimi seznanimo.

Klorofil je dar narave

Ko govorimo o hranilnih vrednostih vrtnin, vedno govorimo o vitaminih, mineralih, antioksidantih … Zelo redko se sliši, kako zelo je klorofil, zeleno barvilo rastlin, pomemben za naše zdravje. Prav tako imajo posebno vlogo rdeča barvila v listih. Uživanje kateregakoli lista je torej zdravo.

Klorofil v rastlinah poskrbi, da se energija sonca pretvori v energijo rasti in razvoja rastlin, daje pa jim značilno zeleno barvo. Je zelo podoben hemoglobinu, le da je njegov centralni ion magnezij, ne železo. V naših telesih lahko prenaša kisik do krvnih celic, pomaga pri vzpostavitvi imunskega sistema, čisti prebavni sistem, deluje kot čistilec, odnaša negativne ione, ki človeško telo posebno pozimi zakisajo, in še veliko veliko več. Klorofila pojemo veliko, če uživamo dovolj mladega listja rastlin. Ker se klorofil pri kuhanju razgradi, je pomembno, da to listje uživamo sveže.

Katere rastline nam torej lahko služijo kot baby leaf zelenjava? V bistvu bi temu ustrezali vsi listi. A človek že dolgo ne uživa hrane samo zato, ker jo potrebuje, želimo tudi uživati v hrani. Nekatero listje pa ni okusno. Še vedno je torej prava solata (lactuca sativa) visoko na lestvici, tudi po uživanju mladih listov; če ji le ne odrežemo vseh zelenih listov in pojemo samo obeljeno notranjost.

A sledijo še vrtnine, ki jih ne poznamo kot solatnice. To so špinača, blitva, rdeča pesa (listi), listnate križnice iz skupine azijskih listnatih rastlin - rukola, daikon redkev in še nekatere druge, v pikantne mešanice pa lahko dodamo celo listje sladkega komarčka, kapucinke, užitnega tolščaka, zimskega portulaka (tolščaka) pa še kakšno travniško rastlino bi lahko dodali. Tudi mlado listje žit, posebno pšenice in pire, celo listje ajde lahko pojemo v solati. Najdem celo podatek, da ponekod v tujini sejejo grah za uživanje mladega listja.

Kako pridelamo to zelenje? Ravno to je zabavno, saj je pridelava listja zelo enostavna. Seme izbranih rastlin samo posejemo in po dveh, treh tednih je pridelek že primeren za rezanje. Najbolj pomembno je, da mlado listje sproti režemo. Tudi pri nas dobimo mešanice teh rastlin. Če želimo enostavno, kupimo tako mešanico. A sama menim, da je bolje posejati vsako rastlino posebej, liste pa šele po rezanju pomešati med seboj. Zakaj komplicirati, se boste vprašali. Gre za to, da je seme različnih rastlin različno veliko in različno težko. Ko posejemo mešanico, se običajno seme loči in so tudi posamezne rastlinske vrste v vrstici ločene. Če posejemo seme vsake vrste posebej, dobimo želeno mešanico enakomerno po celi gredi ali vrstici. Tako je olajšano tudi rezanje.

Multiplošče

Rastline za zeleno listje lahko posejemo tudi v multiplošče. V tujini pridelujejo največ rastlin za mlado listje iz sadik. Večini vrtičkarjev se to zdi preveč zapleteno, a sploh ni. Preprosto je. Izberemo multiplošče s 106 luknjami ali tiste, v katerih smo kupili sadike paprike ali jajčevca. Tudi tiste, v katerih so bile sadike solate, so primerno velike. Treba pa je izbrati nerazkuženo seme. Na to ne pozabimo. Res je, da je danes seme v vrečicah le še redko razkuženo, a pred setvijo to preverimo na semenski vrečici.

Odločimo se lahko za več načinov setve. Lahko v vsako luknjo posejemo semenko ali dve (tukaj ne štejemo) izbranih rastlin v mešanici, torej najprej solato pa motovilec pa špinačo, v druge luknje mogoče malo spremenjeno kombinacijo, na primer radič, kapucinček in užitni tolščak … Lahko pa v vsak lonček posejemo nekaj semenk posameznih rastlin. Mešanico pa si naredimo po rezanju listov. Oboje je enostavno in uporabno. Ko je delo končano, postavimo setev do vznika na toplo. Ne pozabimo, da nekatere rastline, na primer solata, kreša, kalijo zelo hitro. Takoj ko opazimo vznik prvih rastlin, moramo setev postaviti v svetel prostor, na balkon ali v rastlinjak. Za večino omenjenih rastlin ni potrebe, da bi bil rastlinjak ogrevan. V multiploščah lahko na balkonu setev ostane do rezanja, lahko pa sadike, ko korenine prerastejo lonček, presadimo na gredice v rastlinjak tudi že zdaj.

Setev v lončke

Mnogim se zdi setev v lončke težka. Pa sploh ni. Ponovno imamo dve možnosti. Ker ni zahtevano, da je v vsakem lončku samo ena rastlina, lahko sejemo direktno iz semenskih vrečic, kot bi sejali na gredico. Lahko pa vam predstavim mojo tehniko: vzamem bel papir približno velikosti A5. Nanj nasujem izbrano seme, lahko tudi mešanico. Papir zvijem v valj in konico tega valja približam lončkom. Seme v lončke potiskam s svinčnikom. Tako lahko sejemo tudi posamezne semenke na primer solate ali pa mešance, o katerih govorimo danes. Gre zelo hitro in bolje nadzorujemo, koliko in katere semenke posejemo.

Če se boste odločili za tak način pridelave listov, ne varčujte pri izbiri substrata, zemlje. Naj ne bo to vrtna zemlja ali domač kompost. Ob nakupu izberite vsaj povprečen, če ne zelo kvaliteten substrat. O tem najbolje presodite po ceni.

Direktno na gredice

Seveda vas bo največ sejalo direktno na gredice. Tudi to ni prav nič zapleteno. Večina Slovencev še vedno raje seje na povprek. Sama pa priporočam, da se vendarle odločite za setev v vrstice. Te so lahko samo 20 centimetrov narazen, toliko, da lahko vmes enkrat zemljo prerahljate z motičico (krampec po naše). Potem boste veliko lažje in enostavneje obvladovali plevel. Predvsem pa bodo rastline imele dovolj prostora in se bodo razvile v krepke, lepo razvite rozete z večjimi listi. Tudi rezanje je veliko enostavnejše, če gremo z nožem ali kar s škarjami po vrstici in režemo mlade liste.

Drugi moj nasvet je, da v mešanico vključite tudi rdeče liste blitve ali rdeče pese. Tako bodo gredice lepše, spekter koristnih snovi pa širši. Mešanico posejte tako, da na gredice najprej zarišete vrstico - najlažje je to narediti z lahko desko ali kolom. V vrstico najprej posejte seme ene rastline, nato druge, lahko pa semena iste velikosti združite. Tako boste enostavno in hitro pobirali pridelek.

Večina omenjenih rastlin se po rezanju vsaj enkrat, če ne večkrat obraste. Ko je pridelek pobran, je treba rastline zaliti. Priporočam, da vodi dodate izvlečke morskih alg ali pripravek iz izvlečkov rastlin. Počakate teden ali deset dni in pridelek ponovno porežite. Čas za setev v rastlinjake je že, kar pohitite. Letos bo setev na prosto tako zgodaj, ravno zdaj, prav tako uspešna. Z izjemo užitnega tolščaka so vse omenjene vrtnine zelo tolerantne na mraz, le kalijo raje na toplem. Če bo napovedan mraz, pa jih boste pokrili s kopreno. Vse liste zaužijemo predvsem v solatah, lahko pa jih zmeljemo v smutije ali presne sokove.