Miša Pušenjak
Mnogi si želijo, da bi imeli svojo zelenjavo vse leto. Seveda je to tistim, ki živijo na Primorskem, povsem lahko. Tisti, ki smo na celini, pa moramo vseeno poznati določene stvari. Pa vendarle na vrtovih tudi na celini prezimi veliko vrtnin, še nekaj pa jih lahko dodamo, če imamo rastlinjak. Tik pred zimo se mnogi sprašujejo, kaj bi bilo treba narediti, da bodo vrtnine dobro prezimile.
Katere vrtnine prezimijo na vrtu
Na vrtu prezimi veliko vrtnin, če pa gremo v rastlinjak, je izbor seveda še širši. Najpogostejše in dobro poznane so seveda zimske solate in motovilec, špinača in brstični ohrovt. Poleg brstičnega ohrovta bi moral na vsakem vrtu biti tudi listnati ohrovt, saj ta zagotavlja še več zelenih vitaminov in mineralov na istem prostoru. Poleg teh dveh križnic na vrtu prezimi tudi divja rukola (tankolistni dvoredec), seveda pa v rastlinjaku lahko režemo njene aromatične liste prav posebnega okusa skoraj celo zimo.
Izredno količino vitaminov in nekaj mineralov vam lahko pozimi nudi tudi manj znan prezimni tolščak. Posebej v rastlinjaku bi moral vedno biti posejan nekje v kotu za sprotno uporabo. Tudi pri nas, v okolici Ptuja, je prezimil še vsako zimo. Spet pa velja, da se v rastlinjaku tudi obrašča celo zimo, na prostem pa pozimi vendarle spi, torej ga lahko režemo, a obrašča se ne.
Poleg teh znanih rastlin mora ostati na vrtu vsaj ena vrstica korenastega peteršilja, da se vam spomladi ne bo preveč mudilo s prvo setvijo. Tudi por je ena od vrtnin, ki je povsem po krivici zelo zapostavljen na vrtovih. Številni ne vedo, da na vrtu vedno prezimi tudi blitva ali mangold in jo v jeseni z vrta pospravijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na zimske radiče, tudi ti so sestavni del spomladanskih svežih solat. Prav tako pa je pomembna prezimna vrtnina tudi česen, prezimi pa tudi čebula, sajena iz čebulčka ali iz semena.
Dobro razvit koreninski sistem
Poglejmo si, kaj je najbolj pomembno, da rastline dobro prezimijo. Na prvem mestu je vedno dobro razvit koreninski sistem. Zato naj vam bo vedno prvi cilj ob setvah rastlin koreninski sistem, ne pa hitra rast nadzemnih delov. Rast koreninskega sistema je odvisna od zemlje, njene temperature, vlage, zračnosti (strukture). Velikost koreninskega sistema pred zimo je odvisna tudi od termina setve.
Pri pridelovanju vrtnin uporabljamo vedno kalij v obliki sulfata, nikoli kalijevega klorida oziroma kalijeve soli.
Eno najbolj pomembnih pravil pri pridelovanju prezimnih vrtnin je, da gredic za njihovo pridelovanje ne gnojimo s hlevskim gnojem, zagotovo pa ne z gnojili, ki vsebujejo mineralni dušik.
Prezimne vrtnine sadimo na drugo ali tretjo poljino (gnojeno z gnojem v preteklem letu ali dve leti nazaj). Dušik je namreč hranilo, ki spodbuja rast nadzemnih delov, s tem pa se razvoj koreninskega sistema upočasni ali pa sploh ustavi. Zato bodo solate, por, motovilec in ostale hitro rastoče prezimne vrtnine slabo prezimile, pogosto celo ne bodo. Izjema je le, če veste, da je v vaši zemlji premalo kalija. A v tem primeru ga je najbolj smiselno v zemljo zadelati že zgodaj spomladi za prehodne kulture. Pri pridelovanju vrtnin uporabljamo vedno kalij v obliki sulfata, nikoli kalijevega klorida oziroma kalijeve soli.
Brstični in listnati ohrovt sadimo na gredice, kjer je spomladi že nekaj raslo. Zato so te lahko pognojene z gnojem, a največja primerna količina, da ne bodo viški dušika v bistvu rastlino naredili bolj občutljivo na zimski mraz, je 2,5 l/m². Najprimernejši predposevek je solata, lahko pa je tudi zgodnji krompir. Na njivah so to žita, predvsem ječmen, ki zapusti njivo dovolj zgodaj. Zaradi dušika, ki ga zapustijo v tleh, stročnice niso najboljši predposevek, razen za zgodnja obiranja.
Na drugem mestu poskrbimo, da bo zemlja ves čas rahla. Korenine veliko bolje rastejo, ko se ohladi, torej je treba poskrbeti za rahlo zemljo vse do takrat, ko prične zmrzovati. Zato pa tudi vse prezimne vrtnine sejemo v vrstice, da je rahljanje hitro in enostavno.
Ne pozabite tudi na jesensko zalivanje. Tudi če ni več vroče, je lahko suho. Če pa je suho, se rastline ne bodo dovolj dobro ukoreninile. To se je dogajalo letošnjo jesen.
Termini setve oziroma sajenja
Da se bo koreninski sistem dovolj razrasel, je potrebna tudi pravočasna setev ali presajanje. Termini, ki smo jih nekoč imeli za končne, se nekoliko spreminjajo. Motovilec sejemo sicer že od konca julija, a dobro bo prezimil tisti, ki bo rasel v hladnem delu jeseni. Samo takrat se namreč dobro razvije tudi koreninski sistem. Enako velja za špinačo. Za prezimovanje je potrebno motovilec sejati šele v sredini oktobra in ponovno konec meseca, špinačo pa v začetku tega meseca. Pri zimskih solatah je zadeva nekoliko lažja, še vedno pa velja, da preveč razvita, prevelika ne bo dobro prezimila, zato sta termina setve začetek in konec oktobra.
Rukolo in azijske listnate rastline lahko sejete že od začetka septembra, saj jih lahko jeseni režemo in prezimijo tudi take, večkrat porezane.
Por sejemo v začetku junija in presajamo do konec julija, kasneje presajen bo manjši in bo imel več težav s prezimovanjem. V aprilu sajen pa bo prevelik in ga bo zima prav tako pošteno zdelala.
Zelo pomembno je tudi pravočasno sajenje brstičnega in listnatega ohrovta. Prepozno sajena bosta imela premalo razvit koreninski sistem. Topla zemlja pomeni slabšo rast korenin vseh kapusnic, tudi ohrovta. Zato posadite sadike takoj, ko vidite, da so se na njive spustili kombajni in pričeli žeti ječmen. Vedeti pa je potrebno, da tudi prehitra sajenja niso dobra, predvsem za brstični ohrovt ne. Če prične delati brste in je še pretoplo, bodo le ti rahli, pogosto sploh ne bodo oblikovani v glavice. Šele v pravem mrazu bodo tisti "ta pravi".
Peteršilj prezimi brez težav, a vseeno je bolje, da na vrtu pustimo tistega iz pozne, junijske ali celo julijske setve. Pogojno, ne vsako zimo, prezimi tudi pozno sejano korenje. Tega sejemo šele v avgustu ali celo v septembru.
Še nekaj nasvetov
Mnogi me sprašujejo, kaj narediti s šparglji. Predvsem jih motijo nadzemni deli, ki bi jih radi prehitro porezali. Pa jih ne smete. Porežite jih šele, ko povsem porumenijo. Prehitro rezanje lahko spodbudi rast poganjkov, ki bi morali pognati šele spomladi. Posebej po letošnji zelo spremenljivi poletni sezoni se to lahko kaj hitro zgodi. S tem boste izgubili nekaj pridelka spomladi.
Mnogi še ne vedo, da lahko številne vrtnine pozimi preselimo v rastlinjak, tudi če so povsem dozorele ali pa še ne. To so endivija, letni radiči, zelja, kitajski kapus, ohrovta pa nima smisla seliti, saj ostane dolgo v hladno zimo tudi na prostem. Preprosto jih dvignemo z lopato skupaj s koreninskim sistemom in nekaj zemlje in posadimo v rastlinjak, kjer bodo še dolgo čas prenašale zimske tegobe. Po presajanju je zalivanje potrebno, potem pa ne več. Veliko bolje namreč rastline prenašajo mraz, če je nekoliko bolj suho.
Izbor pravih sort
Ne pozabite, da pri številnih vrtninah ne prezimijo vse sorte. Najbolj izrazito je to pri poru, ki ga malo manj poznamo. Povsem brez težav prezimi samo carentan, sorta elefant prezimi samo v toplih zimah, sorta dolgi domači pa ne prezimi. Pri vrtnarjih povprašajte, kateri hibridi prezimijo, katere pa morate pred zimo pospraviti.
Pri radičih vedno znova in pogosto prihaja do težav, ker ne ločimo letnih sort od prezimnih. Po slikicah kupljeno seme pogosto v jeseni ne želi narediti glave, ker ne gre za pravo sorto. Prezimne sorte, ki pa nas lahko celo poletje bogatijo z mladimi listi, so verona, tržaški solatnik, treviški in seveda naš, slovenski ponos solkanski. Prav tako pa so na našem trgu tudi sorte grumolo (blonde ameliore) in rosso, ki dobro prezimijo. Vse ostale sorte so le delno, pogojno prezimne, tudi če na semenu tako piše.
Pri solatah je verjetno vse jasno. Mehkolistni prezimni solati se celo imenujeta nansen (winter butterkopf) in zimska rjavka (brune d'hiver). Tuja imena so zraven zaradi predpisov EU. Med krhkolistnimi sortami pa poznate posavko, malo manj vegorko in, žal, najmanj našo slovensko sorto bistra.
Pri motovilcih najbolje prezimita ljubljanski in žličar, običajno pa tudi holandski in nov slovenski pomladin nimata težav. Pri špinači pa še vedno najbolje prezimi dobra stara matador. Ravno obratno pa je pri sajenju česna. Tako ptujski jesenski kakor ptujski spomladanski brez težav prezimita. Zelo pomemben pa je pravi termin sajenja. Zaradi številnih razlogov priporočam sajenje obeh v jeseni.
