Miša Pušenjak
Pridelava vrtnin zahteva veliko dela in pogosto veliko časa. V zadnjih časih dobim ogromno vprašanj, kako vrtnariti, da bo težav manj. Vedeti morate, da čarobne palice za to seveda ni. A če smo bolj pozorni na nekatere zadeve, jih bo manj. Najpogosteje nastanejo težave zato, ker se ne znamo in ne želimo prilagoditi naravi, ampak jo skušamo prevarati. Namesto želje po uživanju na vrtu ali celo v loncih na balkonu je tudi tukaj postalo pomembno predvsem tekmovanje s sosedi, kdo bo prej, kdo bo imel največ …, po drugi strani pa smo izgubili tisto preprosto naravno razmišljanje, kaj se v danem trenutku da narediti in kaj ne. Zdi se mi, da gre začetnikom v vrtnarstvu bolje kot pa tistim, ki menijo, da vse vedo. Zato podajam nekaj osnovnih nasvetov, kaj lahko naredimo, da bo dela poleti na vrtu čim manj in bodo rastline zdrave.
1. Naše osnovno orodje je zemlja
Najprej je nujno, vedno in zmeraj, imeti v glavi to dejstvo. Ljudje veliko berejo na spletu, iščejo rešitve za posamezne težave, ne zavedajo pa se, da je pogosto osnovna težava zemlja. V želji po prevelikem pridelku gnojijo preveč, dodajajo to pa ono ..., obenem pa brez slabe vesti stopajo in hodijo po zemlji, namakajo kar tako, malo na počez, gola zemlja brez zastirke je izpostavljena vsem vremenskim neprilikam, zastirke pa ne bom imel zato in zato … Skratka temelj vsake zdrave pridelave sta gnojenje in kolobar. O tem si raje več preberite v strokovnih revijah in knjigah in manj na spletu. Posebej nevarni so razni forumi, kjer vsak napiše, kar misli, da ve. V resnici pa je sam prebral na drugem forumu. Informacije na spletu so lahko tudi zelo koristne in uporabne, a le, če o sami zadevi, vprašanju že nekaj vemo. Če začenjamo, ne znamo ločiti zrnja od plev na spletu. Zato je bolje, da se poiščejo informacije v časopisih, revijah in knjigah. Tam avtorji redko pišemo kar tako, na pamet. Pa še pri revijah bodite izbirčni. Posebej te spletne uporabljajo kar Googlov prevajalnik in z njim napačno, včasih tudi smešno prevedejo tuje članke.
2. Analiza zemlje
V povezavi s prvim nasvetom je moj naslednji nasvet, da vsaj enkrat v življenju, zagotovo pa na začetku vrtnarjenja (ali ko postavimo rastlinjak in je ta pripravljen na sajenje) vzamemo vzorec zemlje in naredimo analizo le-te. Analiza ni draga (nekje okoli 40 evrov), dražja so potem vsa tista sredstva, pripravki, dodatki, ki se uporabljajo, ko se stvari zakomplicirajo. Seveda je treba tudi vzorec za analizo vzeti pravilno.
Zdaj je za to delo prepozno, saj vzorce jemljemo v času, ko zemlja počiva. To je od novembra do nekje marca. Vendar bi jaz na novi površini, ki jo prekopavate z namenom, da si uredite nov zelenjavni vrt, ali v novem rastlinjaku, analizo vseeno še naredila. Seveda pred tem ne sme biti v zemljo nič dodano (ne sme biti gnojeno). Vzorce je najbolje in najbolj pravilno vzeti s sondo. Mnogi laboratoriji jih tudi posojajo. Če to delamo z lopato, je težje. Treba je vzeti vzorec s celotne površine, iz vsake grede, tam, kjer že kaj raste, in tam, kjer še ni vrtnin.
Če boste vzorec jemali z lopato, izberite štirikotno, ne trikotno "štiharco". Najprej z lopato naredimo prvo jamo, nato pa z roba te jame odrežemo okoli pet centimetrov debel kos, enako širok po celi globini in širini. Lahko pa ta košček vzamete tudi z manjšo lopatico. Vzorec damo v vedro. Na koncu vso zemljo v vedru dobro premešamo in je v najbližji laboratorij odnesemo dobrega pol kilograma. Vedno gremo po izbrani površini cikcak in tako pokrijemo celo površino. Če ne boste vzeli vzorca pravilno, enakomerno po površini in globini, vas lahko analiza celo zavede. Gnojenje je lahko še bolj nepravilno. Ko dobimo izvid, se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, da vam pove, kako gnojiti naprej.
3. Izbor sort
Ko si začetnik, je sicer težko, saj nimaš izkušenj. Vendar jih hitro dobiš. A je treba brati vse, kar piše na semenski vrečici. Torej ne samo, katera vrsta zelenjadnice, ampak tudi, katera sorta je v semenski vrečici. Nekatere sorte so namreč bolj odporne, druge manj. Prav tako bo okus nekaterim bolj prijal, drugim manj. Pogosto je treba izbirati med okusom in pridelkom. Zato je smiselno, da si vse vrečice s semenom in predvsem tudi etikete na sadikah shranite. Sama jih dam v posebno škatlo, na katero napišem tudi letnico. Tako potem pozimi najprej pogledam, kaj se je sejalo v tem letu, saj se še spomnim, kaj se je dobro obneslo, kaj pa se ni. Izločim vrečice s sorto, ki mi ni bila všeč. Potem preštejem, koliko sem porabila semena solate, korenčka …, da imam osnovni seznam za novo nabavo.
Vedeti morate, da je najbolj smiselno vsako leto znova nabaviti seme, da bo res dobro kalilo. Včasih se opečemo. O sortah, ki dobro uspevajo v vaši bližini, se skušajte pogovoriti s sosedi, če seveda ti niso preveč tekmovalni. Žal se je tekmovanje med vrtičkarji razpaslo in to je škodljivo tudi v Sloveniji. Najboljša informacija je seveda vedno babica, ki pa jih žal mnogi nimate več. A kljub vsemu se ne bojte poskusiti tudi novih stvari, sort in vrst. Z odprtjem Slovenije navzven prihaja k nam tudi vedno več novih sort in novih vrst zelenjadnic. A moj nasvet je, da naj ogrodje pridelave na vrtu ne bodo nove rastline, ampak to, kar so jedle že vaše babice.
Ko govorim o sortah, moram vseeno povedati, čeprav bodo zdaj nekateri jezni, da je pri nekaterih zelenjadnicah veliko bolj smiseln izbor hibridov kot sort. Hibrid je samo poseben način žlahtnjenja, ni gensko spremenjena rastlina. Zato se ga ni treba bati. Prav zaradi posebnega načina razmnoževanja in žlahtnjenja so hibridi bolj odporni proti boleznim. Najpogosteje so tudi rodnejši. Žal pa zaradi tega včasih njihov okus ni super. A vsekakor sama ne bi niti slučajno posegla več po sortah kumar, saj je njihova odpornost vsaj desetkrat nižja od odpornosti hibridov, pa naj govorimo tudi o solatnih ali tistih za vlaganje. Prav zaradi odpornosti je tudi življenjska doba, ko pobiramo hibride, precej daljša.
Če imate majhen vrt in nimate veliko časa, bi se sama odločila tudi za hibrid grmičastih bučk. A vedite, da je tako roden, da zadošča ena rastlina za celo družino. Da se vam ne bo zgodilo tako kot pri nas doma, ko moj brat noče več slišati besede buča ... Moja mama sadi še vedno za vsakega eno rastlino, zato je bučk toliko, da jih je treba jesti vsak dan. To pa je zagotovo preveč.
V zadnjih letih se mi zdi, da je tudi veliko bolj racionalno in smiselno saditi vsaj polovico hibridov paradižnika. Tudi tukaj velja, da potem lahko posadite veliko manj rastlin za isti pridelek. Ker pa so nekatere sorte res tako priljubljene pri nas, da se jim ne znamo odreči, naj bo morda polovica sort, druga polovica pa hibridov, da v slabem letu ne propadejo vse rastline istočasno.
Pri solatah je treba vedeti, katere sorte sadimo spomladi in katere poleti. A tukaj gre samo za to, da bo v cvet pobegnilo čim manj rastlin. To pa lahko dosežete tudi s sadikami. Pri sortah pa je veliko za napisati, za vsako vrsto vrtnine je treba najti svojo zgodbo.
4. Sadike in pravilen izbor
Pridelava zelenjave preko sadik je veliko preprostejša in zahteva manj dela. Za začetnike in tiste, ki nimate veliko časa, verjemite, je delo s sadikami veliko manj zapleteno kakor z direktnimi setvami. To velja, če sadike kupujemo, je pa strošek res nekoliko višji. A se povrne, če v strošek vračunate tudi čas.
Najbolj zdrave rastline, ki dajo tudi dober pridelek, so tiste, ki v mladosti nimajo večjih težav. To pa so zagotovo rastline, pridelane preko sadik. S sadikami lažje dosežete pravilno gostoto sajenja, razdalje v vrsti in med vrstami. Takoj po sajenju lahko tla prekrijete z zastirkami. Predvsem pa hitreje menjate posevek, pridelate na isti površini veliko več v enem letu. Manj je težav z redčenjem, pletjem, tudi z namakanjem, kar pa je za popoldanske vrtnarje zelo pomembno.
Seveda moramo sadiko znati izbrati. Mnogi menijo, da večja ko je sadika, boljše je. Pa ni čisto tako. Sadika mora biti čvrsta, kompaktna, ne prevelika, imeti pa mora lepo razvit, bel koreninski sistem. Seveda so izjeme. Tako na primer sadike ljubljanske ledenke, lede in nekaterih naših sort nikoli niso kompaktne. Vedno imajo videz rahlo pretegnjene rastline. V tem primeru pogledamo korenine - če so še lepe, bele in preraščajo celo grudo enakomerno, so v redu.
