Miša Pušenjak
Tudi če vas poklicni sadjarji in vinogradniki motijo in vabijo, da bi se lotili obrezovanja, tega ne počnite. Večina vas ima sadno drevje na zelenici, s hojo po njej uničujete travno rušo. Obenem seveda uničujete tudi zemljo, zato se bo na ta mesta skoraj zagotovo naselil plevel, saj so te rastline veliko bolj odporne, močne trdovratne in v takih razmerah dobro uspevajo. Prav tako se bo v potlačeni, nestrukturni zemlji v senci drevja prav gotovo naselil mah. Kasneje pa se bo selil tudi na sončni del zelenice. Mnoge mah zelo moti. Potem napačno tudi odreagirate (apnenje), saj mnogi menijo, da je mah posledica kisle zemlje, kar pogosto sploh ni res. Je posledica potlačene, nestrukturne zemlje, za začetek razvoja vlage in sence, ko pa že raste tam, se seli tudi na sonce. Enako velja za okrasne grmičke in drevesa.
Zavedajte se tudi, da vsaka rez hitro povzroči predčasno kroženje sokov po rastlini, s tem pa brstenje. Glede resnično predolgo pretoplega vremena to zimo pa postaja ta nevarnost vedno večja. Poznopomladanska pozeba je zaradi vsega tega lahko veliko močnejša. Nikakor ne režemo vrtnic in okrasnih trav. Vsekakor pa vam svetujem, da škarje pregledate, nabrusite in pripravite za delo. Z delom pa počakajte.
Tržni sadjarji in vinogradniki morajo že rezati, saj morajo zadevo pravočasno opraviti. Preostali pa lahko svojih nekaj dreves zagotovo porežete v dnevu ali dveh. Zato ostanite kar lepo na toplem. Da pa se zamotite, poskrbite za kvalitetno druženje z otroki in istočasno pridelajte nekaj zdravega zase in družino - tako se lahko lotite pridelave kalčkov in predvsem pridelave mikrozelenjave.
Setev v stanovanju
Mikrozelenjavo in kalčke lahko seveda povsem brez težav pridelujete tudi v stanovanju. Mnogi se sprašujete, kakšna je razlika med enim in drugim. Mikrozelenjava je v zemljo posejano seme praktično vseh zelenjadnic. Pustimo, da zrastejo prvi pravi listi, porežemo in uporabimo. V tem primeru ne jemo koreninic in tudi ne nakaljenega semena, saj ga ni več. Kalčke pa delamo brez zemlje, potrebna je ustrezna posoda in topel ter svetel prostor. Pri uživanju kalčkov pojemo koreničico in seme oziroma rezervno hrano s semenom. Kakovost oziroma količina koristnih snovi v tem primeru je sicer nekoliko višja, a pridelava kalčkov je vseeno nekoliko bolj zapletena in se pogosteje izjalovi.
Pridelava kalčkov je res nekoliko boj zapletena, je pa predvsem odvisna od izbire rastlin, ki jih uporabljamo v ta namen. Po mojih izkušnjah je najpreprostejša zagotovo lucerna, včasih je na vrečicah napisano alfa alfa. To izvira iz tega, ker se ponudnik semena ni potrudil in prevedel iz angleščine v slovenščino imena rastline. Kalčki lucerne, ki je metuljnica, so tudi zelo hranljivi, brez specifčnega okusa, kar olajša na primer dodajanje kalčkov solati, smutijem in presnim sokovom ali v sendviče.
Preprosto je delati tudi kalčke stročnic, mungo fižola, leče, čičerike, a opozarjam, da je te kalčke treba pred uživanjem prekuhati. Zadostuje zelo kratek čas, nekaj minut, saj kaleča semena niso več trda. Potrebna pa je toplotna obdelava. Za pridelavo kalčkov stročnic zadoščajo tudi navadni kozarci za vlaganje. Kalčke drobnih semen pa je smiselno pridelovati v posebnih kalilnikih. Enostavni so tudi kalčki žit, saj žita rada kalijo, a že imajo določen okus, ki se v končni jedi občuti.
Kupite seme za kalčke
Seveda je možna pridelava kalčkov drugih rastlin, a se rado zatakne. Križnice, redkvica, redkev, repa, zelje, brokoli, pa tudi kreša, rukola in druge, imajo eno dokaj zoprno lastnost za pridelovanje kalčkov. Seme se ob kaljenju zasluzi, kar ovira kaljenje. Če niste natančni predvsem pri spiranju in temperaturi, radi začnejo gniti ali slabo kalijo. Naj pa povem, da slabo kaljenje pomeni oviro. Nevzkaljeno seme je namreč trdo, kar seveda ni prijetno. Se je pa vredno tudi nekoliko potruditi, saj so kalčki pikantni in res popestrijo okuse solat in sendvičev. Križnice pa imajo tudi nekatere naravne snovi, ki pomagajo našemu telesu pri obrambi pred zimskimi tegobami, prehladi, gripi in podobno. A vseeno je veliko lažje in hitreje pridelovati križnice kot mikrozelenjavo.
Kaj že delamo, s čim pa še počakamo
Čeprav si mnogi želite začeti delo in pridelavo sadik, je za setev paradižnika še veliko prezgodaj, sama bi počakala tudi s setvijo paprike, čilija in feferonov. Vsekakor pa svetujem setev graha in boba v rastlinjake ali pa za sadike v rastlinjakih. Prav tako lahko tisti, ki imate rastlinjak, posejete čebulo, stoletno čebulo, zeleno, peteršilj in najljubša zelišča. Setev naj bo nekje na toplem, najbolje v stanovanju oziroma tam, kjer je ponoči in podnevi enaka temperatura. Ko pa opazite prve znake kaljenja, pa naj gre res na svetlo, lahko za začetek na okna. A grah, bob, čebula, pa tudi peteršilj bodo čisto dobro preživeli tudi v neogrevanem rastlinjaku. Če pa se bodo res pokazali kakšni znaki prave, mrzle zime, jih boste začasno prestavili spet v stanovanje na toplo.
Za vzgajanje kalčkov kupujte seme za kalčke, saj bi to moralo kaliti skoraj stoodstotno. S tem se izognemo trdemu, nekalečemu semenu v jedeh. Kalčke naj vam pomagajo pridelovati otroci. Tukaj zanje sicer ni veliko dela, a kljub vsemu. Seme je treba pred začetkom oprati, to je najlažje narediti v cedilih in to lahko naredijo otroci. Uporabite toplo vodo, ne pa seveda vroče. Kaleče seme je treba vsak dan sprati, tudi to naredimo nežno v cedilkah. Če imate kalilnike, ki imajo odcedne odprtine, seveda to naredite kar v teh posodah. To delajte tako dolgo, dokler ne opazite prvih listov kalečega semena. Tudi pri tem naj sodelujejo otroci, saj bodo lahko opazovali, kako seme kali in raste. To pa skoraj vedno pomeni, da kalčke tudi radi pojedo.
Mikrozelenjava za otroke
Veliko lažje pa je pridelati mikrozelenjavo. Do prvih pravih listov ostajajo skoraj vsi vitamini, minerali in druge koristne snovi skupaj, le nekaj jih izgubimo s koreninami in semenom, ki ga ne uživamo. Pridelovanje mikrozelenjave je res primerno prav za otroke. Za pridelavo mikrozelenjave potrebujemo plitke posode, lončke, sama sem jo delala tudi v kartonskih ovitkih, v katerih kupimo jajčka. Klub vsemu veljajo podobna opozorila, kot jih dajem za pridelavo sadik. Ne uporabljamo vrtne zemlje, samo izjemoma lasten kompost. Ni pa treba nabavljati dražjih, kvalitetnejših substratov za setev, lahko uporabite stare substrate, ki za sadike niso primerni, saj je nekaj hranil že izhlapelo ali se razgradilo.
Pridelava poteka tako, da seme posejemo, to naj naredijo otroci. A seme lahko posejete dokaj na gosto, saj rastline še ne bodo imele težav s hranili, svetlobo, vlago … Seme naj otroci (ki so nežnejši) pritisnejo v zemljo, pomagajte pa jim, da ne bodo vsega skupaj preveč potlačili. Posejano seme prekrijte z zemljo, to pa raje naredite sami, saj ta plast po večini ne sme biti predebela. Največ za debelino semena je lahko zemlje nad semenom. Izjema so le križnice, predvsem kreša, saj na kličnih listih rade ostanejo luske semena, to preprečimo s tem, da nad setvijo nasujemo največ centimeter zemlje. Te ostanke semenske lupinice lahko kasneje odstranite tako, da vsak dan z roko nežno pobožate rastline, sčasoma bodo luščine odpadle.
Setev zalijemo, potem pa je najbolje vse skupaj zaviti v prozorno folijo ali vrečko, da zalivanje ni več potrebno. Odstranimo jo, ko se pokažejo klični listi. Setev naj bo ves čas na toplem in na svetlem. Potrebujemo svetlobo, da se res razvijejo in postanejo dostopne vse koristne snovi. Te je rastlina dala semenu zato, da bodo njeni potomci imeli dovolj hrane do takrat, ko so si jo sposobni sami pridelati. Lističe porežemo in uporabimo takoj, ko se pokažejo prvi pravi listi, le pri žitih je to lahko kasneje. Z vzgojo kalčkov in mikrozelenjave imamo lahko veliko veselja, družimo se z tudi precej majhnimi otroci, ti pridejo v stik z rastjo in razvojem rastlin, obenem pa dobimo veliko koristnih snovi, ki nam jih pozimi pogosto primanjkuje, potrebujemo pa jih še več kakor spomladi.
