Ni več muzike, krivi ste vi!

"Totalna revolucija za njega ni rešitev, Janez, k… sin, hoče samopotrditev ..." Tako so pred štirimi desetletji kričali Pankrti v skladbi Totalna revolucija na svojem legendarnem prvem albumu Dolgcajt. Je torej res edini možen način samopotrditve biti tečna, glasna muha v Evropskem parlamentu? Po kakšni znanstveni fantastiki se lahko ena taka mala, tečna, lokalna muha bori proti raznim globalnim muholovcem in insekticidom? Ne vem. Ampak včasih se mi res zazdi, da "Ni več upanja. Povozil ga je tank. Ni več ljudi, ni več poguma, smo sami, lepi in prazni." Ja, lepi in prazni kričijo Pankrti. To zaboli. "Lepi in prazni, ampak nam je čisto vseen!" In to zaboli še bolj, ta večna, nonšalantna, strupena brezbrižnost. In kot da še sramotna razprava o svobodi medijev v Evropskem parlamentu ni bila dovolj, je pred dnevi stresla Evropo in svet novica o neuradnem diplomatskem dokumentu, ki govori o novem risanju meja na območju nekdanje Jugoslavije. Močno upam, da je vsaj malo stresla tudi nas. Morebitna vpletenost naše male muhe, Slovenije, se človeku zdi skoraj absurdna, a vendar smo se ponovno znašli na sumljivi strani EU. Mene je resnično globoko sram. Kako naj človek po takem debaklu pogleda v oči prijateljem iz Bosne? Naše družine in prijateljski krogi so pisano prepleteni z nacionalnostmi bivše Juge. To niso samo "neke" teme, to so osebne teme! Naši fosili nam znova delajo nepopravljivo škodo. Očitno ni dovolj, da se uničujeta le narava in pitna voda, treba je pokvariti tudi vse odnose. Zato, da bo mala, tečna muha resnično izolirana med svojimi lastnimi iztrebki. "Kruha in iger nam rajš dejte zdaj, saj tko itak nočmo več naprej! Poglejte nas butnte dol, medtem ko se kopate na Costa del sol. Ne se bat, da bi se šli kakšen upor, sej vidite, da držimo skoz roke gor!" Kakorkoli obračamo stvari in si skušamo naravnati svoj osebni pogled, si moramo priznati, da so največ poguma pokazali prav mladi, neustrašni dijaki. Pred koronsko krizo so s svojimi petkovimi shodi edini množično opozarjali na podnebno krizo, med katastrofalnimi karantenskimi razmerami v šolstvu pa so z mirnim protestom pričeli sami opozarjati na svojo pravico do šolanja in bili za ta pogum še kaznovani. "Sedemnajst, sedemnajst, mlad, perspektiven kader! Sedemnajst, sedemnajst, namesto glave radar!" V duhu drznega slovenskega punka in glede na to, da se bliža dan boja proti okupatorju, bi vas rada spomnila na temeljne točke, za katere se je zavzemala, na dan pred našim praznikom, leta 1941 ustanovljena OF. Borila se je proti razkosanju in zasužnjevanju Slovenije, za osvoboditev, neodvisnost in združitev slovenskega naroda, za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov, proti imperialistični vojni in za pravico slehernega naroda do samoodločbe. In kje smo danes, 80 let kasneje? Še zdaleč nismo v 30. letih prejšnjega stoletja, a tudi takrat svoboda in demokracija nista umrli kar čez noč.

In kaj boste torej vi počeli na dan boja proti okupatorju? Zagotovo vas bo velika večina pridno ždela v svoji regiji in pekla čevape. Če vas bo slučajno ob tem zmotila kakšna muha, si v spomin na pogumne borce zavrtite vsaj kakšen dober stari punk komad: "Ni več akcije, bojite se nas! Ni več akcije, vzeli ste nam jaz! Sami starci, ubili ste nas! Ni več smisla, same laži! Ni več muzike, krivi ste vi!"