Spoštovana gospa Majna Šilih, v Večeru v nedeljo 19. maja 2019 ste se, podpisani z imenom in priimkom, obregnili ob mojo kolumno, ki je izšla v rubriki Ona&on 5. maja 2019. Kolumno pišem enkrat mesečno, naslov določi urednik, zadnji je bil Mura. Slednje zgolj v pojasnilo, kajti iz vašega pisanja sem razbrala, da pravzaprav sploh ne veste, na kaj ste se morali v imenu svoje službe odzvati. Verjamem, da za vas to dopisovanje ni osebno, zame pa je. Zame je namreč vse osebno; sleherna dobrota, pohvala, pomoč, solidarnost, toleranca, pa tudi žalitev, izključevanje, uničevanje, podtikanje in nesramnost. V imenu samospoštovanja se moram odzvati na tiste dele, ki se me neposredno dotikajo:
1. Moji zapisi spadajo pod oznako besedilne vrste, ki ji rečemo kolumna in ne članek ali prispevek, kot zapišete. Kot vodja službe za komuniciranje zagotovo poznate razliko, zato napačno poimenovanje pripisujem samo vaši nerodnosti. Strinjate se zatorej, da je kolumna polliterarna zvrst, ki avtorju pušča uporabo različnih tropov in figur, bolj ali manj umetelno upovedovanje realnosti, uredništvo pa ga k pisanju običajno povabi zato, da o določeni temi izrazi osebno mnenje. Seveda pa sprejemam, da je moje pisanje za nekoga lahko preveč preprosto, za nekoga drugega pa pač prezahtevno. Smo različni bralci in smo različni pisci. Kljub temu pa se mi zdi nenavadno, da se Dravske elektrarne zdaj napadalno odzivajo že na nedeljske kolumniste. Se bom morala pričeti ozirati čez ramo, ko bom šla na sprehod ob Muri?
2. Očitate mi podajanje zavajajočih in neresničnih trditev. Povedano enostavno - ocenili ste, da lažem. Čemu ta grda obsodba, ki je edini razlog za moj odgovor? Pisala sem o obmurskih impresijah iz otroštva, hidroelektrarna je bila zgolj drobec v tekstu. Vašega podjetja nisem omenila niti z besedo. Ste se sami prepoznali v "energetskem lobiju" ali morda v "servilni in anemični politiki" ali pa med tistimi, ki bodo, figurativno seveda, "žrli evre"? Veste, gospa Majna, po osnovnem poslanstvu in poklicu sem pedagoginja. In svoje dijake, kolikor mi je to v okviru ur dopuščeno, vzgajam v samostojno razmišljujoče ljudi, ki si bodo upali izraziti svoje mnenje. In to čim bolj na glas in brez uniform. In sama najraje vzgajam z vzgledom. Pa vi?
3. Še paradoks ali dva, ki izhajata iz vaših očitkov oziroma "mojih laži". Zapišete, da je sprehajanje ob mrtvicah, okljukih in v poplavnem gozdu skorajda nemogoče, saj vse našteto izginja. Po vaši logiki je torej tako, da kar so regulacije začele (uničenje), lahko hidroelektrarne dokončajo, ker je itak vseeno??? Citirate "betonski kolos". Bo hidroelektrarna morda iz biorazgradljivih materialov? Iz celuloze, bambusovih palčk, konoplje? Videla sem maketo. Krasen betonski kolos. Estetsko dovršeno zabrisan v neokrnjeno naravo. Nova estetika krajinske arhitekture.
Nisem dovolj strokovno podkovana, da z vami debatiram o hidroelektrarni na Muri. Zato predlagam, da vi povabite svoje strokovnjake, jaz bom pa svoje; naravovarstvenike, ribiče, gozdarje, ihtiologe, nabiralce čemaža, slikarje, zaljubljence, vrtčevske otroke, osnovnošolce, kolesarje, rekonvalescente po srčnih operacijah in druge, pa bomo soočili argumente, prav? O legitimnosti energetskih strokovnjakov pa ne dvomim. Tega nisem smela niti pri projektu TEŠ 6. Pa poglejte, kako uspešen je ta projekt danes in kako se zaslužni zanj pulijo za medalje.
mag. Norma Bale, prostoživeča in svobodno misleča ob reki Muri
