Obleka, ki jo je bilo vredno obleči dvakrat

Sezona podeljevanja nagrad v Hollywoodu je v polnem teku, igralska smetana čaka na veliki večer, podelitev oskarjev, pregovorno najbolj bleščečo noč v ameriškem letu, ko se bodo zvezde pokazale v svoji najbolj zloščeni različici. Modni oblikovalci imajo že mesece polne roke dela, stilisti in frizerji snujejo bojne načrte, v pričakovanju najslavnejše rdeče preproge na svetu pa se velja spomniti ene najlepših in legendarnih oblek iz dolge oskarjevske zgodovine. Jasno, nosila jo je prav posebna dama. Tako posebna, da je kmalu postala monaška princesa, nato pa še nesmrtna ikona nekega časa in večni lepotni in modni ideal.

Na 27. podelitvi, ki je bila 30. marca 1955, je Grace Kelly dobila svojega prvega in edinega oskarja. Leto prej je bila za vlogo v filmu Mogambo nominirana v kategoriji najboljših stranskih igralk, vendar ji je vloga v filmu Country Girl na koncu zagotovila najprestižnejšo filmsko nagrado, in to celo v kategoriji najboljše glavne igralke.

Bila je tesna bitka med njo in Judy Garland, ki je navdušila v filmu Zvezda je rojena, toda Akademija filmskih umetnosti in znanosti je tisto leto dala prednost Grace Kelly. Igralka je na podelitvi preprosto blestela, a v primerjavi z današnjimi zvezdnicami, ki na oskarje pridejo v oblekah, v kakršnih jih še nismo videli, Grace ni imela posebnih pomislekov pri nošenju obleke, ki jo je nekoč na rdeči preprogi že imela.

Obleka v barvi modrega šampanjca, ki spreminja barvo

Zvezdnica je namreč za newyorško premiero filma Country Girl leta 1954 naročila obleko pri sloviti kostumografinji Edith Head, s katero je sodelovala pri številnih filmih. Leta 1953 je Edith postala prva modna svetovalka za oskarje, imela je pomembno nalogo - skrbeti, da bodo vse zvezdnice oblečene dovolj skromno in dostojno za televizijske cenzorje. "Razglasili so me za varuhinjo oblek in bodijev," se je pošalila kostumografinja, ki nosi naziv največkrat nagrajene ženske v zgodovini oskarjev - dobila jih je osem, skupno pa je nabrala kar 35 nominacij.

Za Grace je oblikovala elegantno dolgo obleko brez naramnic s poudarjenim pasom in naborki v spodnjem delu. Edith je barvo obleke opisala kot barvo modrega šampanjca, vendar se je zdelo, da se odtenek spreminja glede na osvetlitev, zato je na nekaterih fotografijah videti tudi zelena.

Po premieri se o njej ni veliko govorilo, po drugem javnem nošenju na podelitvi oskarjev pa je obleka vzbudila veliko pozornosti. Ne samo zaradi dizajna in dejstva, da je bila Grace v njej videti odlično, ampak tudi zaradi cene. Takrat je bila to najdražja obleka, kar so jih videli na podelitvi. Samo svileni saten, potreben za izdelavo kreacije, je stal 4000 dolarjev, kar se sicer zdi drobiž v primerjavi s cenami današnjih oskarjevskih oblek. K obleki je spadal tudi plašč iz istega materiala, s katerim se je Grace pokrila, ko je odšla s podelitve. Prav ta kreacija Edith Head je postala eden od simbolov oskarjevske elegance in se zapisala v zgodovino kot ena najboljših oblek, kar smo jih kdaj videli na najpomembnejši rdeči preprogi na svetu. Zgodb o Grace Kelly poznamo že nešteto, o zvezdniški kostumografinji, ki je v zgodovino družabnih prireditev prispevala nešteto nepozabnih oblačil, pa vemo bolj malo. "Kar počnemo, je križanec med magijo in kamuflažo. Javnost prosimo, naj verjame, da je vsakič, ko vidi igralko ali igralca, druga oseba," je nekoč dejala. Edith Head je bila ena najplodovitejših kostumografk dvajsetega stoletja, oblekla je igralske zasedbe v več kot 400 filmih. Odgovorna je za nekatere najbolj ikonične filmske kostume vseh časov.

Edith Claire Posenor se je rodila 28. oktobra 1897 v San Bernardinu v Kaliforniji Maxu Posenerju in Anni E. Levy. Leta 1905 se je njena mati Anna poročila z rudarskim inženirjem Frankom Spareom, Edith pa je odraščala v Teksasu in Nevadi, ko sta se očim in mati ločila, pa se je z materjo preselili v Los Angeles. Edith je študirala jezike in z odliko diplomirala na kalifornijski univerzi v Berkeleyju leta 1919, leto pozneje pa je magistrirala na Stanfordu.

Službo je dobila s prevaro

Leta 1923 je Edith, ko je delala kot učiteljica jezikov na hollywoodski šoli za dekleta, spoznala svojega prvega moža Charlesa Heada in se z njim poročila. Čeprav ni imela nobenih oblikovalskih veščin, se je prijavila za delo risarke kostumov na oddelku za kostume v studiu Famous Players-Lasky (ki je sčasoma postal Paramount Studios), da bi preživljala Charlesa in sebe skozi poletje 1924. Howard Greer, ki je bil takrat glavni oblikovalec Paramounta, je opisal, kako "smo dali oglas v časopise in mlado dekle, z obrazom kot mačka, križana s Fujitino risbo, se je pojavilo s kupom skic". Edith je pozneje priznala, da si je te skice izposodila od svojih sošolcev na umetniškem kolidžu Chouinard, kjer je študirala, da bi izboljšala svoje risarske sposobnosti. Takoj so jo zaposlili, in ko je končno priznala svojo prevaro, je prav zaradi svojih jezikovnih sposobnosti za Greerja postala nepogrešljiva.

"Edini razlog, da sem preživela in ostala kot skicirka, je bilo dejstvo, da sem govorila tuje jezike," je povedala Edith. "Snemali so tuje različice filmov in jaz sem bila edina, ki se je lahko brez težav pogovarjala s tujimi zvezdami," je dodala. Greer je Edith naučil risati v njegovem slogu, ona pa se je naučila brati scenarije in ustvariti garderobni načrt za film. Šele leta 1925, ko je v studio prišel oblikovalec Travis Banton, je Edith dobila prvo priložnost, da je oblikovala kostume za Zlato posteljo Cecila B. DeMillea (1925). Za ta film je oblikovala kostume, prekrite s pravo čokolado in sladkarijami, ki so se pod vročimi studijskimi lučmi takoj stopili in jih je bilo treba zamenjati. Leta 1927 je Edith v izdelavo dobila obleko svoje prve velike hollywoodske zvezde, Clare Bow, potem ko se je Travis Banton sprl z igralko.

Šefov alkoholizem ji je karierno koristil

Decembra 1927 je Howard Greer odstopil iz Paramounta in Travis Banton je postal glavni oblikovalec z Edith kot svojo stalno pomočnico. Veliko se je naučila, ko je opazovala Bantona pri delu z različnimi teksturami materialov. Po zlomu borznega trga oktobra 1929 je depresija začela vplivati tudi ​​na Paramount in odpuščanja v garderobnem oddelku so bila med prvimi. Leta 1932 so pogodbo z Edith obnovili, vendar je bila razočarana, ker ni mogla pokazati vsega svojega potenciala, bala se je, da bo do konca kariere oblikovala le oblačila za manj opazne filmske like.

Edithin veliki trenutek je prišel leta 1933, ko so ji prepustili oblikovanje oblačil za film She Done Him Wrong z Mae West v glavni vlogi. Kasneje je v biografiji The Dress Doctor zapisala, da jo je Mae West naučila vsega, kar je morala vedeti o seksu, predvsem v povezavi z oblačili. Kmalu po premieri filma She Done Him Wrong je Elsa Schiaparelli pod vplivom Edithinih modelov v svoje kolekcije uvedla materiale in poudarek na figuri peščene ure. Edith Head je dobivala vse več zadolžitev, tudi zaradi Bantonovega alkoholizma. V tem obdobju je oblikovala enega svojih bolj ikoničnih kosov, sarong iz satena, ki ga je nosila Dorothy Lamour v The Jungle Princess (1936). Banton je vse bolj zamujal z naročili in kmalu dobil košarico, Edith pa je napredovala na mesto vodje oddelka. Do leta 1930 se je uveljavila kot ena vodilnih hollywoodskih kostumografk. Umrla je 24. oktobra 1981, štiri dni pred svojim 84. rojstnim dnevom, zaradi bolezni kostnega mozga. Na slovitem hollywoodskem pločniku slavnih je njena zvezda, ki so jo odkrili leta 1974, na naslovu 6504 Hollywood Boulevard.